Skopelos in plaže

 In Grčija

Zadnje čase se spopadam z enormnimi pritiski glede tega, ali bo še kdaj napisana kakšna objava, predvsem z dopusta, zato je bil skrajni čas, da se spravim k pisanju. Morda se bodo strasti okoli tega sedaj umirile.

Lanski poletni dopust je, kot ste že vajeni iz zapisov s prejšnjega bloga, spet potekal v najini Grčiji. In prav tako, kot pred leti na Kalymnosu in Lerosu, je tudi tokrat potekal na dveh otokih. Skopelos in Alonissos sta naju že pred obiskom navdušila, zato sva vsakemu otoku namenila teden dni. Prvi je na vrsto prišel Skopelos.

Večini je otok poznan po tem, da so na njem snemali nekaj prizorov iz filma Mamma Mia. Jaz sem to sicer izvedel šele nekaj dni pred dopustom, a se vseeno vdal v usodo, saj to ponavadi pomeni malenkost bolj turistično zadevo. In res je otok podrejen temu filmu, saj smo npr. ob zajtrku vedno znova poslušali glasbo skupine ABBA. :)

Glede na to, da je otok majhen, tudi plaž ni pretirano veliko. Sploh na vzhodnem delu, kjer lahko vse dostopne plaže prešteješ na prste ene roke.

Prva plaža, na katero sva se napotila, je bila Armenopetra. Po opisu sodeč naj bi bila “unspoilt and unknown”. No, morda je bilo tako, še preden so posneli film, saj naju je pričakala drugačna zgodba. Že parkirišče je nakazovalo, da ne bova sama, plaža pa je dovolj poznana, da se nanjo valijo trume turistov. Na srečo je dovolj dolga, da se le-ti porazgubijo in s pravilno postavitvijo senčnika lahko dosežeš, da imaš občutek, kot da ni nikogar. :)

 

Ker je bila ura dovolj zgodnja, sva se po kopanju napotila dalje, v upanju na bolj osamljeno plažo. Tako sva se zapeljala na jug, do plaže Velanio. Ta je edina uradna nudistična plaža in že to je obljubljalo dovolj miru. Da prideš do tja, je potrebno parkirati na mestu s čudovitim razgledom na bolj oblegano plažo Stafylos in se po stopnicah spustiti na obalo.

 

Simpatičen zaliv, a za najine pojme malenkost prenatrpan z ležalniki.

 

Nekajminutni sprehod do mini prelaza med plažama in že sva zagledala najin cilj, Velanio. Na glavnem delu plaže se je kopičilo nekaj ljudstva, a malce daljša hoja po pesku je obljubljala zasebnost.

 

 

Res je bilo tako, saj sva do konca dneva uživala v samoti in preštevala valove, ki so butali na prodnato obalo.

Ker dneva ni in ni hotelo biti konec, sva se odločila, da skočiva še do plaže Limnonari, le streljaj stran od tu. Zelo kičasta plaža, z glasno glasbo in več tisoč ležalniki res ni bila po najinem okusu, a na srečo sva imela v načrtu le eno kopanje. Kljub temu se je plaža izkazala za dokaj solidno, saj je ob strani prijetna plavalna destinacija, kjer se nahaja manjša votlina.

 

Ob vsem tem trpljenju je tudi dneva hitro zmanjkalo, zato sva za prvi dan zaključila z raziskovanjem. Naslednji dan sva se podala na drugo stran otoka in si izbrala plažo, ki je obljubljala. Cilj je bil Glysteri, a do tja je bilo kar nekaj vožnje s skuterjem. Sprva naju je pot peljala mimo plaže Glyfoneri, za katero sva se odločila, da jo izpustiva.

 

Prek zaliva in nekaj vožnje po solidni cesti in že sva pred seboj zagledala plažo Glysteri. Včasih, vsaj po pogovoru z neko redno obiskovalko otoka, je bila to bolj obiskana plaža, ki je imela na obali tudi bar oz. mini taverno. Le-ta je danes le še razvalina.

 

 

Plaža je prodnata in zaliv je v obliki črke U, ki se zgoraj zelo zoža. Spominja na nekakšen fjord. Kljub temu je bilo preveč vetrovno, da bi ostala tam, pa še tisto edino možno zatišno lokacijo so nama pred nosom sneli turisti. Zato sva tuhtala, kaj sedaj in dotuhtala, da greva pogledat, če je naprej še kakšna plaža.

 

Zemljevid je obljubljal nekaj zanimivega, zaskrbelo pa naju je to, da se narisana cesta konča nekaj milimetrov pred plažo. Vseeno se zapeljeva preverit in po dolgi vožnji skozi gozdove Skopelosa in celo mimo glavnega smetišča otoka, sva prispela nad plažo Vathias.

 

Videla sva, da je kolovoz do plaže, zato sva šla naprej. Cesta je bila bolj kot za skuter primerna za štirikolesnike, a nama je vseeno uspelo priti dol. Se mi pa zdi, da sva bila edina, ki sva to izvedla s skuterjem.

 

 

 

Ves trud je bil poplačan s tem, da sva bila na plaži čisto sama. Le proti koncu dneva naju je obiskal goli par, ki se je po kratkem kopanju odpeljal dalje.

Naslednji dan sva si ogledala Agios Ioannis in znamenito cerkvico iz filma Mamma Mia, ki se nahaja nad lično malo plažo. Ta je tako majhna, da je treba priti zgodaj, če želite dobiti prosto mesto pod senčniki. Ni pa nič posebnega, če odštejemo razgled na vzpetino s cerkvico.

 

 

Severno od te plaže se nahaja bolj osamljena plaža, bojda dostopna, a se nisva odločila, da jo obiščeva.

 

Sva pa med potjo nazaj opazila čudovito, a težko dostopno plažo Mavraki. Dostop do nje je po stranski poti mimo glavne ceste, nato pa nekaj časa peš po hribu navzdol. Vsaj tako je videti iz fotografije.

 

Ker se nama ni dalo toliko časa iskati kozje steze do plaže, sva se zapeljala do najbližjega mesta Loutraki v želji, da poiščeva plažo, kjer bova preživela popoldan. In res nama je uspelo najti kotiček, ravno pravšnji za naju.

 

Plaža, ki naju je navdušila in kjer sva uživala v kristalno čisti vodi in tišini. Kako do nje? V Loutrakiju se peljete do tavern, ki so čisto ob vodi in mimo njih ob obali še naprej, za ovinek. Tam stoji mini diskoteka, ki izgleda zapuščena. Parkirate in preostane vam še samo, da razprostrete brisačo. Brez slabe vesti lahko rečem, da je to ena izmed najboljših treh plaž na otoku.

Naslednji dan naju je čakala pot na sever, kjer sta dve plaži. Seveda zopet v upanju na mir in tišino prispeva tja že zelo zgodaj (9:20!). A, glej ga zlomka, na plaži Perivolou že brisače in turisti. Grrr!

 

Zato sva se zapeljala do Hodrogiorgis, za katero pravijo, da je bolj nepoznana in da ni tako prijetna, saj je v vodi veliko skalnih gmot. Prav so imeli pisci teh opisov, a pri nama sta mir in tišina prevladala nad nekaj ostrimi skalami, ki niti niso bile preveč moteče. Prav lepo se je dalo z masko okoli njih. ;)

 

 

V spokojnem vzdušju sva zdržala do 17. ure, ko sva sklenila, da zamenjava lokacijo in ujameva popoldansko sonce, saj nama je tu začela nagajati senca. Zapeljala sva se do plaže Hovolo. Prodnata plaža z manjšimi zalivi se nahaja na zahodni strani in je zanimiva zato, ker je dolga in zelo ozka.

 

Nad njo se dvigujejo beli klifi, katerim ob kakšnem neurju ne bi zaupal. Tu sva pretrpela še dve uri in tako zaključila dan. Peš mimo plaže Elios do skuterja in počasi proti hotelu.

 

Predzadnji dan sva se odločila, da vseeno obiščeva najpopularnejšo plažo – Kastani. Najbolj priljubljena je zato, ker so tukaj snemali del filma Mamma Mia. Gneča je temu primerna, a sva bila pripravljena skleniti kompromis, saj je plaža resnično lepa.

 

Turkizno morje, bel pesek in… no, miru ravno ni bilo. A sva to vzela v zakup. Jo pa vseeno uvrstiva v top tri plaže otoka. Ko sva se naveličala glasbe in vpitja z ležalnikov, sva se zapeljala na plažo Adrina. Le-ta je dostopna peš iz Panormosa ali pa se peš spustite s parkirišča pri taverni nad njo.

 

Glede na to, da sva imela zadnji dan na Skopelosu nekaj ur časa, sva obula kovačevo kobilo in šla na plažo Panormos, tik pred najinim hotelom. In kaj ugotoviva? Da je plaža več kot super in da je to še zadnja, tretja plaža, ki jo uvrstiva v top tri tega otoka.

 

Edini minus je, da se čez dan na njej zvrsti polovica prebivalcev otoka, saj je lahko dostopna, z velikim parkiriščem. Midva sva imela srečo, da sva jo obiskala zgodaj zjutraj, ko še ni bilo veliko obiskovalcev. In ni nama bilo žal.

 

 

Zadnji dan sva se napotila v Loutraki, kjer sva počakala na trajekt za Alonissos. Glavna mestna plaža se nahaja tik ob pristanišču. Od tu lahko vidite, kje je tista mala plaža, kjer sva se kopala pred dnevi. Čisto zgoraj, kjer se morje dotika obale in je parkiran kamion. Tam! :)

 

 

Recommended Posts

Leave a Comment

Start typing and press Enter to search