Skopelos in zaključek

Skopelos imenujejo Zeleni otok. Drži, saj je res bujno obraščen. Pravzaprav ni kakšne golave, kjer bi te sonce dlje časa neusmiljeno lovilo. Ogromno borovcev, oliv in drugega zelenja, tako da sem na trenutke dobil občutek, da se vozim skozi džunglo. Takole namreč izgledajo območja ob cesti. Prava divjina!

 

Oglašujejo ga tudi kot mirnejši otok od sosednjega Skiatosa: zaradi svoje dostopnosti in ker naj še ne bi podlegel masovnemu turizmu. Žal to ne drži več, saj so ga turisti odkrili že pred časom, ko se je vsepovsod na veliko predvajal film Mamma Mia. Kljub temu verjamem, da je manj obiskan od Skiatosa, ki nama je deloval zelo odbijajoče. O tem kaj več v drugi objavi, ki še pride na vrsto.

Skopelos je majhen otok, saj vam bo po dobrih 30 kilometrih vožnje od severa proti jugu, zmanjkalo terena. Tako lahko vse želene lokacije dosežete v razmeroma kratkem času.
Nastanjena sva bila v mestecu Panormos, saj sva se želela izogniti hrupu glavnega mesta. To nama je uspelo, edina težava je bila, da je v Panormosu malo restavracij, kjer se lahko okrepčaš in ni nekega večernega življenja, s sprehodi po promenadi. Poleg tega, je tukaj le en izposojevalec skuterjev in še ta, ko svoje razproda, pripelje skuterje iz sosednjih vasi. Kljub temu je Panormos prav lušten, saj ima, kot sem že v prejšnji objavi povedal, eno izmed najlepših plaž otoka. Le dovolj zgodaj ali pozno popoldan jo je treba obiskati, da se izogneš gneči. Hotel, ki ga priporočam, je Afrodite. Sicer pod vplivom skupine ABBA in filma Mamma Mia, a zelo prijeten.

 

Na Skopelos sva prispela izmučena, saj smo najprej z letalom pobirali potnike na Chiosu, nato pa potovali še s trajektom iz Skiatosa. Žal je ta ovinek z letalom terjal ogromno časa, tako da smo na otok prispeli šele pozno zvečer, po 12-ih urah potovanja, in nam je preostalo le še spanje.

 

 

 

 

Glede na to, da sva bila na otoku le sedem dni, sva se takoj naslednji dan podala v lov na plaže. Časa res nisva imela namena izgubljati. O plažah sem pisal v prejšnji objavi, tokrat pa o tem, kaj se na Skopelosu da videti.
Glavno mesto Skopelos je 12 kilometrov oddaljeno od Panormosa, zato ni ovir, da si ga ne bi ogledali.

 

Slikovito mestece, čigar hiške se razlegajo po hribu nad zalivom, nudi dovolj motivov, da se tam zamudiš kar nekaj časa. Lahko si ogledate belo cerkev Panagia tou Pyrgou na robu mesta ali pa se preprosto izgubite med ulicami.

 

Otok nudi dovolj odročnih cest, kjer se lahko prepustite avanturističnemu duhu in uživate v samoti, stran od turističnih prometnic.

 

Glavna znamenitost otoka je cerkvica na vrhu hriba Agios Ioannis. Poznana je po filmu Mamma Mia, v katerem je Meryl Streep tekla po stopnicah do vrha. V filmu se je tukaj odvila poroka, a v resnici ni čisto tako. Cerkvica je veliko premajhna za veliko poroko in so jo zato uporabili le za kuliso. Poroko v notranjosti cerkve so posneli na drugi lokaciji. Kljub temu se je vredno sprehoditi po približno 200 stopnicah do vrha, saj nudi lep razgled daleč naokoli.

 

 

 

Vsi grški otoki, ki sva jih obiskala do sedaj, so bili preplavljeni s kozami. Tu temu ni tako. Vse koze so očitno zbrane na eni farmi v gorah, da turistov ne motijo preveč. Midva sva jih vseeno poiskala, da preštejeva, koliko jih je. :)

 

 

Glede hrane ni kaj dosti za pametovati. Na razpolago je vse – od morske in tradicionalne hrane do pic. Priporočam špagete z morskimi sadeži v taverni Flisvos v mestu Loutraki, najboljšo hobotnico pa dobite v mestu Neo Klima (Elios), restavracija pa se imenuje Captain Spiros.

 

 

Edina stvar, ki me je na otoku zmotila, so bile ose. Toliko os, kot jih je bilo tu, nisem videl še nikjer! Ko si sedel za mizo, si jih imel vsaj 20 okoli glave. Vse mize so jih bile polne, zato smo velikokrat poleg hrane, na mizo dobili posodico z mleto kavo, ki so jo prižgali, da se je pražila in ustvarjala dim. To naj bi odganjalo ose, a je delovalo le delno. Sploh, če je veter pihal drugam. Na plažah so se vrtele okoli ušes in tudi, če si kjerkoli ob cesti ustavil, se jih je nekaj od ne vem kod takoj priteplo, da je začelo veselo brenčati naokrog. Celo tako drzne so bile, da so silile v luknjice od crocs-ov. Imel sem to smolo, da mi je ena priletela za rokav med vožnjo s skuterjem. To je bil rezultat tega srečanja.

Vseeno sem lahko srečen, da me je glede na številčnost os, pičila samo ena in samo dvakrat. :)
Sedem dni je hitro minilo in sledila nama je le še vožnja s taksijem do mesta Loutraki, kjer sva pričakala trajekt, ki naju je odpeljal na drugi otok – Alonissos.