Lefkas in hrana

Kot sem že v enem izmed prejšnjih postov povedal, sva se z mojo “albeznijo” odločila letošnji dopust preživeti na otoku Lefkas. Otok, ki leži v Jonskem morju, je bil do pred nedavnim še neodkrit in kot sva lahko razbrala iz raznih pogovorov okoli naju, pred 20 leti na tem otoku še ni bilo turistov. Vendar se Lefkas počasi “polni” in dokaj hitro približuje ostalim grškim otokom.

Prvi post o tem otoku bom posvetil ljubiteljem hrane in povedal malo o cenah in izbiri.  Torej, kot povsod po Grčiji, je tudi tukaj na voljo ogromno raznolike hrane, začenši z domačimi specialitetami, kot so polnjeni paradižniki (spodaj na sliki)

Povsod ponujajo mousako, pastitsio (spodaj na sliki), souvlaki na več načinov, stifado, veliko jedi z ovco… Letos sem malo manj prakticiral z njihovimi tradicionalnimi jedmi, tak da sem poizkusil samo tale spodnji pastiticio in pa kasneje še dvakrat souvlaki. Za razliko od moje “albezni”, ki je njihovo hrano kar veselo zobala :)

Zanimivo pri Grkih je to, da ti pri vsaki jedi računajo pogrinjek, ki se mi je letos zdel kar drag. Ne vem, kako je bilo prejšnja leta, vendar 1.50 € pri vsaki večerji ni tako malo. S tem, da sva samo enkrat poleg kruha dobila še malo skodelico masla. Enkrat sva začuda dobila ogromen pogrinjek, z ogromnimi kosi kruha, pokritimi s paradižnikom in sirom. Drugače pa seveda samo kruh. Hja, očitno tudi Grki varčujejo.

Imajo pa v vsaki gostilni oz. taverni na menuju tudi tako imenovane “starterse”, predjedi, ki zajemajo vse od zelenjave do rib. Tako sva se en večer odločila, da namesto glavne jedi naročiva 5  različnih predjedi. Ker sva računala tudi na kruh pri pogrinjku in poleg vsega naročila še grško solato, se nisma bala, da boma ostala lačna. Kaj sva dobila, se vidi na spodnji sliki. Levo spodaj so “cheese and ham rolls”, levo zgoraj so špinačni žepki, zgoraj so ocvrti kalamari, desno zgoraj so “k’obasice”, desno spodaj so “zucchini”, po naše ocvrte bučke.

En večer sma se odpeljala na gorati center otoka, v malo gorsko vasico Karya, kjer sva si stran od turističnega vrveža privoščila mirno večerjo. In bila sva res presenečena. Za predjed sva dobila že omenjena ogromna kosa kruha, na njem paradižnik in čez vse to veliko sira. Ko je prinesel še tole solato, ki je vidna na spodnji sliki, nama je bilo že žal, da sva sploh naročila glavno jed. Ampak, kar je treba je treba :) Zmazala sva vse in zahvaljujoč luknjam na cesti, se je po poti domov vsa hrana lepo posedla.

Seveda picoljuba, kot sva midva, nisva mogla brez, da bi poskusila “tradicionalno” grško pico. Pri Grkih me vedno navduši način priprave le te. Testo je okusno, sestavine pa tudi. Cena ene pice 4.50 €. In s to večerjo (2 pici + pijača) sva dosegla tudi najnižjo ceno večerje, ki je znašala 12,50 €.

Naročila sva eno vegi pico, eno pa mesno.  :) Ampak tudi vegi je bila zelo okusna. Tukaj apeliram na Jonasa, da gre v Grčijo poskusit domač paradižnik. Ne rabimo genskih sprememb za dober okus :D

Jaz sem se večino dopusta posvečal morskim jedem, ki so malo lažje in veliko okusnejše v Grčiji, kot v kakem mestnem jedru Slovenije. Zato sva bila toliko srečnejša, ko sva odkrila, da imajo ponekod  ribjo juho. Ena boljših stvari, ki jo morate definitivno poskusiti.

Proti koncu dopusta sem bil že malo “sit” morske hrane, zato sem poskusil, kakšni so piščančji souvlakiji zaviti v slanino. Priznam, da niso bili slabi. Ok, če bi dali eno palčko souvlakijev več, ne bi prizadelo lokalne ekonomije :) Ampak smo bili tudi s pomfrijem, kot prilogo, zadovoljni.

Ker sva imela v hotelu nočitev z zajtrkom, sva vsak dan pridno zobala razne marmelade, maslo, šunko in sir. Vendar normalnemu človeku po 14 dneh počasi presede “kontinentalni” zajtrk. Zato sem si zaželel angleški zajtrk. Bližnji lokal ga je ponujal, žal brez fižola in z miniaturno klobaso. Ampak je pasalo. Sploh zato, ker sem dobil ob tem tudi pravo grško kavo.

Od morske hrane je bilo na voljo vse od giric pa do velikih rib. Seveda so bile cene velikih rib zasoljene in kot vedno, me je enkrat peljalo na led (vedno pozabim, da so cele velikih ribe enormne). 45 € za večerjo je bilo veliko preveč. Čeprav je bila riba dobra :) Girice po drugi strani pa so bile bolj cenovno ugodnejše, zato sva si jih enkrat tudi privoščila.

Zmagovalni večerji dopusta so dve. Prva je bila zadnji večer, ko sva si ponovno privoščila ribjo juho. Sicer sva predzadnji večer pri “kelnarju” izvedela, da je takšno juho potrebno naročiti en dan prej. Razlog tiči v tem, da je potrebno kupiti posebno ribo, ki ima manj kosti. Tako sva se dogovorila, da prideva naslednji dan na “fish soup”. Res so se držali dogovora in nama pripravili oooodlično ribjo juho. Slika vam žal ne more  povedati, kak je bil okus :(  Lahko pa dva okuševalca pri polni zavesti pričata, da je bila juha njami.

Zame je bila zmagovalna večerja tale spodaj. V mali vasici Agios Nikitas, kjer se v mali ozki uličici nahaja mična gostilnica Poseidon, so naju postregli s hobotnico na žaru. “Octopus on grill” je bila mehka, ko putrček, količina pa tudi zadovoljiva. Ponekod so nama postregli samo z eno lovko, tu pa so servirali kar dve. Odlična postrežba in za spremembo, na koncu še gratis sladica.

Nasplošno sva bila s hrano zadovoljna. Malce sva pogrešala edino tiste “gratis sladice” na koncu, ki so bile včasih v Grčiji stalnica. Letos sva jo od vseh obiskov dobila samo enkrat (smrk). Poleg tega se spomnim, da so Grki vedno ob računu prinesli še Ouzo na račun hiše. Vendar sva tokrat Ouzo dobila samo zadnji večer. Ne, da mi je dober, ampak princip :)

Pogrinjek sem že omenjal. Ni več tistega masla, ki smo ga včasih mazali na kruh ob pogrinjku. Poleg tega me je zmotilo, da je naravni pomarančni juice zelo drag. 3.50 evra za 2dcl je preveč. Zato pa je Amstel samo 2 evra :)

Za zaključek naj povem, da je izbira hrane na otoku dobra. Zadovoljen sem bil, da je bilo tako veliko izbire morske hrane, predvsem mi je bilo “kul”, da so imeli ribjo juho in da je skoraj vsaka restavracija imela na menuju “octopus on grill” :)

Cene so razred zase. Vendar, če malo raziščeš gostilne, hitro ugotoviš, da so nekatere prav prijetno poceni. Primer: v eni taverni je bila cena mousake 7,80 €, v drugi pa 3,80 €. Grška solata pa nekje 5,50 €, nekje pa 4 €. Razlika je več kot očitna. Samo ugibate lahko, kje sva jedla večkrat. Torej, če se odločite za večerjo zunaj, se vam splača malce sprehoditi in si ogledati cene.

V prihodnjem postu vam bom malo opisal plaže tega čudovitega otoka.