Leros in informacije
V prejšnjih objavah ste se seznanili z otokom Kalymnos, tokrat pa bom predstavil drugi del najinega dopusta, otok Leros.
Leros je še manj turističen od Kalymnosa in temu primerna je tudi “gneča” na otoku. Predvsem je idealen za tiste, ki iščejo mir in tišino. Na otoku je veliko podvodnih jam, kar privablja vedno več potapaljačev iz celega sveta. Midva sva to izpustila iz programa, saj sva želela uživati dopust v pravem pomenu besede.
Na Leros se najlažje pride s katamaranom, ki med seboj povezuje otoke Kalymnos, Leros, Pathmos, Kos in ostale. Kljub zabeljeni ceni 40 € sva se poslužila edine variante, ki naju je dostavila na ta čudovit otok. Pristala sva v mestecu Agia Marina, ki je ponavadi glavna lokacija prispelih turistov. Pričakal naju je hotelski avtobus in dostavil v bližnje mesto Crithoni, kjer se je nahajal najin hotel. Seveda imate, kot na Kalymnosu, možnost prileteti na otok s svojim letalom oz. z redno letalsko povezavo Atene – Partheni.
Glavno mesto je Platanos, ki se nahaja pod bizantinsko trdnjavo visoko na hribu. Mesto je povezano z Agia Marina na severu in Pandeli na jugu, zato daje vtis, da je vse skupaj eno veliko mesto.
Kljub majhnosti je na otoku dovolj zanimivih stvari, ki si jih lahko ogledamo. Če bomo v mestecu Xirokambos skrenili z glavne in se podali po stranski cesti, se lahko pretihotapimo mimo starih propadlih stavb, čisto do vojaške baze. Razgledi so čudoviti in škoda, da so bila železna vrata na koncu tiste prašne ceste zaklenjena.
Na otoku je ogromno vetrnih mlinov, ki so v večini predelani v prenočišča. Poleg tega je dovolj motivov za slikanje po njihovih malih mestih, saj je veliko hiš zgrajenih v kolonialnem stilu in že takoj ob prihodu sem izjavil: ” ‘Lej, Kuba!” :) Tako sem po eni strani obujal spomine na potovanje po Kubi, po drugi pa občudoval te lepe stare hiške.
Kubanskemu stilu primerno je tudi mesto Lakki, kjer je glavno pristanišče na otoku in največje naravno pristanišče Grčije. S svojimi samo 400 m širokimi vrati spada tudi med večja naravna pristanišča na svetu. V tem mestu sva se res počutila kot na Kubi. Propadajoče hiše, velike palme, široke ulice in vse ostalo je delovalo nekako zapuščeno. Vseeno super občutek, ko sva se sprehajala tam.
Obala je večinoma skalnata, a imajo dovolj plaž, da lahko najdemo svoj mir. Le poiskati jih je treba. O njih bom pisal v eni izmed prihodnjih objav.
Nastanjena sva bila v hotelu Crithoni’s Paradise, ki je najboljši hotel na otoku. Štiri zvezdice so bile dovolj za popolno storitev. O sobi ne bi izgubljal besed, ker je bilo vse tipi-topi. Lahko pokažem samo fotografijo, ki je narejena iz mojega vzglavja. Točno takole sem videl, ko sem ležal na postelji. In vsako jutro sem nehote gledal sončni vzhod. :)
Črna pika leti samo na osebje tega hotela. Kljub temu, da sva bila s storitvijo zadovoljna, sva pričakovala vsaj kakšen nasmeh z njihove strani. Neprijazni pogledi v smislu: “Joj, a moram res delati?” in pa manjkajoč pozdrav: “Nasvidenje!” ob odhodu nama vseeno niso pokvarili dopusta. Tako ali tako sva v hotelu samo ponoči in za zajtrk.
Če boste tavali po otoku, priporočam, da obiščete cerkev Agios Isodoros, ki stoji na mini otočku Alinda. Le ta je povezan z obalo in nam omogoča, da peš obiščemo to slikovito cerkvico. Zgrajena je na ruševinah starega templja, ki je še viden nekje za oltarjem. Notri lahko podarite kak evro in prižgete svečko.
Glavna znamenitost pa je grad visoko na skalah. Zgrajen je bil v bizantinskih časih in se je dobro ohranil do danes. Do tja se lahko povzpnete po 400 stopnicah iz mesta Pandeli, lahko pa izberete lažjo varianto in se na vrh hriba pripeljete po slikoviti panoramski cesti. Naju je skuter ponesel čisto do vhoda in na vrhu sva ostala brez sape. Dobesedno! Prvič zaradi prečudovitega razgleda na celoten otok, drugič pa zaradi vetra, ki je pihal. A je bilo vredno. Vstop v grad je brezplačen in si ga lahko ogledate sami. Za obzidjem se nahaja Cerkev naše gospe, v notranjosti gradu pa je muzej, za katerega je treba plačati vstopnino. Midva sva raje občudovala otok izza grajskih oken, poiskala skrivno kapelico v gradu in lovila kapico po vetru. :)
Otok, ki vas bo zagotovo prevzel s svojo lepoto in spokojnostjo. Nadvse primeren je za družine z majhnimi otroci, uživali boste tudi v dvoje. Midva sva. :) Ljudje pa zares prijazni. Ko sva en dan sedela v kavarni in jedla crepes, se je taksist ustavil in naju opozoril, da bo katamaran odpeljal in da naj pohitiva. Mislil je namreč, da sva turista, ki čakava na ladjo. Tako zelo skrbijo za svoje goste. In vsak dan bolj sva bila navdušena nad tem otokom. Sedaj, ko gledava nazaj, si rečeva: “Lepo je bilo.”
Če vas še karkoli zanima, me lahko vprašate med komentarji, ali pa mi preko spletne strani pošljete mail. Z veseljem bom odgovoril na vaša vprašanja.
Uau, v objektiv si ujel nemalo lepot in s tem prav privabil željo po obisku tega otoka.Čudovit prispevek.
Hvala Danijela. Poskušal sem izbrati različne fotografije, da prikažejo lepoto celotnega otoka. Pride pa še ločena objava o plažah in o hrani. :)
lepo lepo!!! v teh dneh so taki motivi še posebej dobrodošli! ;)
Hvala, Jernej! Pridejo še dve objavi. Samo počakati bo treba malo. :) Bo pa za gretje v mrzlih dneh.