Kalymnos in informacije

Letošnji dopust sva preživela malo drugače kot ponavadi. Če ste prej brali o Chiosu ali Lefkasu in so vas moje objave navdušile, ste lahko tudi tokrat pomirjeni, saj bodo prihajajoči zapisi prav tako zanimivi.

Po dolgem iskanju primernega otoka, ki naj ne bi bil preveč turističen, prav tako pa ne premajhen, sva že skoraj obupala nad turističnimi agencijami, a vseeno odšla še na spletno stran turistične agencije Gulet in zagledala ponudbo, ki naju je pritegnila. In ni nama bilo žal. Že zaradi otoka samega, prav tako pa tudi zaradi agencije Gulet, ki je poskrbela, da je bilo vse tipi-topi. Pohvaliti moram vodičko Ursulo, ki si je vzela čas in razložila vse o otoku, pomagala pa nama je tudi ob prihodu ter odhodu z otoka. To, da je samo po naju dva prišla z avtobusom v pristanišče, je bila samo pika na i. Gulet, kapo dol za vse skupaj!

Kalymnos, turistom dokaj neznan v skupini dvanajstih otokov – Dodekanez, je še najbolj poznan plezalcem, saj so na otoku idealni pogoji za razvoj tega športa. V mesecu maju se tam odvija svetovni festival plezanja in skozi vse leto na otoku lahko vidimo ogromno mladih in starejših, ki z ruzaki in čeladami postopajo po otoku. Ni pa otok znan samo po plezanju, ampak tudi po čudovitih in raznolikih plažah, na katerih ni preveč obiskovalcev. O plažah in hrani Kalymnosa bom pisal v naslednji objavi, tokrat samo splošne informacije.

Na otok se najlažje pride preko Kosa, s katerega vsak dan vozi  trajekt ali katamaran. 45 minut vožnje ob ogledovanju južne strani prihajajočega otoka mine hitro in kmalu se znajdemo v Pothii, glavnem mestu otoka. Sem lahko pridete tudi s svojim letalom, če je le manjši kot Jumbo Jet. Na jugozahodni strani je namreč locirano letališče, kjer bi verjetno s svojim letalom lahko pristali.

Pothia je eno izmed dveh večjih mest na otoku. Drugo je Masouri, kjer sva bila locirana midva. Seveda je prijetnejši in ima dovolj lokalov in restavracij, da ob okusni hrani ter pijači preživite ležerne dneve.

Poleg plezanja je otok znan po spužvah, katerih nabiranje je glavni vir preživetja lokalnih ribičev / potapljačev. Da se z njimi lepo umiva, lahko zatrdi naš Anže, ki odkar sva mu jo prinesla, ne dela problemov s kopanjem v banji. :)

Če si boste drznili obiskati ta otok, vam toplo priporočam, da poskusite njihov med, ki je res poseben. Ker čebele čebelijo po rastlinah, kot sta timijan in origano, ima tudi med zelo specifičen okus. Čisto drugače, kot smo vajeni, a zelo okusno. Za vsak slučaj sva si morala kupiti nekaj zaloge za prihajajočo zimo.

 

 

Otok v dolžino meri pičlih 21 km, v širino pa komaj 13. Tako ni bojazni, da bi nam lahko zmanjkalo bencina, kljub dejstvu, da so vse črpalke locirane na južni cesti, ki vodi proti glavnemu mestu. Prevozila sva skoraj 300 km, kar je za tako mali otok veliko, videla večino plaž in se čudila nad urejenostjo cest. Kljub temu Grki ostajajo Grki in ekologijo postavljajo v drugi plan. Smeti je namreč, kot povsod po Grčiji, veliko, zabojnikov pa nikjer. Vprašanje samo, koliko ubogih želvic se je že zadušilo z vrečkami v morju. :(

En dan si lahko popestrite z izletom na sosednji otok Telendos. Iz mesteca Mirties vsake pol ure, cel dan, vozi čoln, ki vas za ceno 2 € popelje tja. Toplo priporočam, saj je otok zanimiv, kljub ogromni količini tečnih muh na plaži.

Črna pika leti na lokalnega prevoznika iz mesteca Mirties, ki naju bi moral prepeljati na naslednjo destinacijo dopusta – otok Leros. Ker sva ob izletu na Telendos povprašala, ali je možno dobiti prevoz na Leros, je zatrdil, da vozi prve tri dni v tednu tja. Vse lepo in prav, a je “pozabil” omeniti, da v primeru premajhnega števila potnikov, čoln ne izpluje. Na srečo sva imela back-up, katamaran dve uri kasneje iz glavnega mesta.

 

 

Kalymnos je otok, ki ga res priporočam vsem. Videli boste, da so Grki še vedno lahko dobri. Ogromno primerov sva imela, ko sva samo ostrmela nad prijaznostjo. Npr. v trgovini sva vzela 6-pack vode in nama prodajalka reče: “Vzemita raje drugo vodo, je evro cenejša.” Haloo!? :)  V restavracijah pa nov šok. Ko poješ, dobiš dodatno pijačo in še sladico gratis. Da ne omenjam, da si za njih Gost in se tako do tebe tudi obnašajo. Ni to Umag. Poleg tega nama je lokalni ribič rešil prevoz na Leros tako, da je med tem, ko sva čakala na čoln ki ga ni bilo, šel v bližnjo gostilno, poklical lastnika čolna in preveril ali sploh pride, prišel do naju in obvestil, da ga ne bo.
Poleg vsega, na plažah domačini lepo pozdravljajo, klepetajo s turisti in v primeru ulova hobotnice, delijo veselje z njimi. Za v anale pa je zaokroževanje zneskov navzdol v trgovini. Nisem pričakoval, da bom to še kdaj doživel.

 

Namig leta: če si boste izbrali Hotel Plaza, doplačajte sobo s pogledom na morje. Ne toliko zaradi razgleda samega, kot zaradi ljubega miru. Na tisti strani, ki ne gleda na morje, je namreč diskoteka, ki brezobzirno vrti glasbo na polno, do treh zjutraj (tup, tup, tup… ). Iz sobe 326 ali 328 je do tja samo 10 m zračne razdalje. Dobesedno lahko gledaš, kaj pijejo gostje. :) Je pa res, da se človek navadi vsega hudega in lahko poskusite. A bili ste opozorjeni!
Če ljubite popolni mir, raje vzemite Hotel Continental, ki je malce odmaknjen od vrveža, a vseeno dovolj blizu mesta, da se lahko po večerji sprehodite in med potjo podrete kupček. :)

Če vas še karkoli zanima, me lahko vprašate med komentarji, lahko pa mi preko spletne strani pošljete mail. Z veseljem bom odgovoril na vaša vprašanja.