Alonissos
Če sem Skopelos, o katerem sem pisal v prejšnji objavi, označil za dokaj turističen otok in imel vtis, da je plaž bolj malo, sva ob prihodu na Alonissos vsaj v eni stvari ugotovila, da je drugačen. Plaž na tem otoku je ogromno! Če me spomin ne vara, jih je samo na vzhodni strani okoli 50. Nekatere majhne, nekatere velike. O plažah bom več napisal v naslednji objavi. Tokrat pa nekaj splošnih podatkov, da vas prepričam v obisk tega čudovitega grškega otoka. :)
Kljub temu, da sva tudi na ta otok prispela v upanju, da je manj turističen, temu ni bilo tako. Resda je malo manj poznan pri slovenskih gostih, a žal so ga očitno že pred leti odkrili vsi Italijani in si ga skoraj prisvojili. Toliko naših zahodnih sosedov, kot jih je bilo tukaj, še nisem imel priložnosti srečati v Grčiji. Še vedno pa je otok manj turističen od Skopelosa in veselila sva se odkrivanja skritih kotičkov.
Nujno, kot na vseh grških otokih, predlagam izposojo skuterja. 125 kubični je ravno pravšnji, saj je tu pa tam treba peljati v kakšen klanec, razdalje do plaž pa so krajše z močnejšim mopedom. Če je bila cena izposoje skuterja na Skopelosu 18 EUR na dan (oderuško), sva ga tukaj brez težav dobila za 11 EUR (ugodno). Le nekaj okoliških izposojevalnic je bilo potrebno obresti.
Za nastanitev toplo priporočam mestece Patitiri, ki je glavno mesto otoka. Nudi dovolj restavracij, trgovin in barov, poleg tega pa se lahko zvečer s sladoledom v roki sprehajate po pristanišču. Nastanjena sva bila v Hotelu Paradise, ki je sicer soliden hotel, le cena zanj je malenkost pretirana. Sobe so najslabše, kar sva jih imela priložnost spoznati v Grčiji, sploh sobe od številke 1 do 4. Wi-Fi v sobah je vesoljna znanost, tuš kabina pa daje vtis, da si stopil v časovni stroj in se zavrtel v leto 1983. So pa zajtrki dovolj dobri in to je tudi vse, kar midva potrebujeva od hotela.
Otok je zanimiv in, če odštejemo glavno mesto, z zelo malo prometa po cestah. Tako je popotovanje s plaže na plažo prijetno in hitro. Na nekaterih plažah so čudoviti mlini, ostanki preteklega časa. Lepo so obnovljeni in nekateri spremenjeni celo v hostel.
S hrano ni težav. Tik ob promenadi glavnega mesta so vsaj štiri odlične taverne, ki vas ne bodo pustile lačnih. Večino časa sva prebila v taverni Tzitzifia, ki jo brez dvoma priporočam. Prijazen lastnik, odlična hrana, razgled na morje, dostopne cene in po vsaki večerji gratis sladica. Večinoma so to ocvrte miške z medom, nekajkrat pa tudi hladna in sočna lubenica. Poleg tega so nama prvi in zadnji dan postregli z gratis pijačo – za dobrodošlico in slovo. Tradicija, ki je že kar pozabljena pri gostincih.
Ko boste letovali tukaj, vam priporočam ogled starega mesta Alonissos, kjer se lahko izgubite v slikovitih ulicah, poiščete kotiček za klepet ob pijači ali se prepustite lokalnim specialitetam v restavracijah, ki so že na pogled kičasto lepe.
O kulinariki nima smisla razpravljati. Grčija ima svoj čar tudi pri hrani in če sva tam, nama ne uide večerja z ribo in steklenica lokalnega vina. Prav tako na vsakem otoku poizkusiva tudi pravo grško pico.
Severni del otoka je naravni rezervat, zato tam ni naselij in cest do obljudenih plaž. Edino, kar vam ostane je, da se peljete čisto na sever otoka, na plažo Garakas. Všečna, in če ste dovolj zgodnji, boste kakšno uro čisto sami plavali po zalivu.
Na otoku je ogromno pešpoti, ki vodijo do osamljenih plaž ali pa se z ladjico podate na izlet do sosednjih manjših otokov, ki so prav tako naravni rezervat.
Za zaključek dopusta sva prebila nekaj ur na otoku Skiathos, kjer sva vandrala po glavnem mestu in obupovala nad neurejenim mestnim jedrom oz. prometu v njem. Kljub temu, da je za oko prijetno mestece, lahko med večerjo skuter ali kamionček mimo tvoje mize prinese vonj po izpuhih. Res ne vem, zakaj je mestno jedro odprto za promet, saj ubije tisto idilo, ki bi lahko bila.
Alonissos je otok, ki ga popolnoma priporočam, po možnosti izven glavne sezone. Če pa obožujete kramljanje z Italijani, bo avgust pravi mesec za vas.
V prihodnji objavi pa nekaj besed o plažah na otoku. ;)
