Lefkas in plaže

Eko, kot obljubljeno v postu o hrani na otoku Lefkas, vam tokrat ponujam repertoar plaž na tem grškem otoku. Predstavil jih bom po dnevih, kot sva jih obiskovala. Izjema bo le plaža, ki mi je bila najbolj všeč, le ta bo predstavljena na koncu :)

Torej, po vsem, kar sem videl in poizkusil, lahko rečem, da so plaže na Lefkasu ene lepših. Definitvno so vredne vsakega prevoženega kilometra ali prehojene stopnice.

Prvi dan sva zaradi težav s skuterjem izbrala krajšo destinacijo in se prek vasice Poros podala v Mikros Gialos. Jugovzhodna točka otoka, kjer plaža ni nič posebnega. Beli kamni in pa slaba senca. Prijeten zaliv, vendar veliko ropota s strani obiskovalcev. Verjetno Italijani, sodeč po količini plastike, ki so jo imeli s seboj.

Za to, prvo plažo, je sledila zopet ena bližnja, ki se nahaja kar v mestu Nydri. Pri Tom’s restaurant, natančneje. To je bilo bolj pozno popoldansko kopanje, zato je bila bližina tista, ki je odločila lokacijo.

Plaža je sestavljena iz drobcenih kamenčkov vseh barv. Prijetno za hojo, vendar okoli Nydrija voda ni ravno med bolj čistimi. Konec koncev je tu pristanišče za trajekte in ostalo pomorsko rajo. :)

Kot vidimo na spodnji sliki, je nekaj potniških ladij zasidranih v glavnem pristanišču. Plaža pa povsod okoli Nydrija podobna. Nič posebnega.

Že pred začetkom najinega raziskovanja otoka sva vedela, da se nejlepše plaže otoka nahajajo na zahodni strani. Zato je bil cilj naslednjega dne logičen. Ker sva končno imela “spodoben” skuter in nisva več izgledala kot Harry in Lloyd v filmu Butec in butec (priporočam ogled tega izseka, predvsem med 2:15 in 2:30) sva si zadala malo daljši cilj. Ker vožnja na drugo stran otoka ne terja nekih posebnih veščin, je potrebno paziti samo na to, da se ne izgubiš. :) Seveda se je nama to pripetilo kar nekajkrat v dopustu, vendar je takšen pripetljaj samo plus, ker nehote raziščeš tudi kotičke otoka, ki so očem skirti. Torej, za naslednji dan sva si, kot cilj, izbrala plažo Megali Petra. Že, ko sva se bližala robu, sva bila očarana nad lepoto obale. Sicer se v tem delu vse plaže nahajajo pod strmimi prepadi, zato je, kot je iz slike razvidno, potrebno malce ovinkariti, da prispemo na cilj.

Tik pred končnim ciljem sem “škljocnil” še proti severu, kjer bova kasnejše dni tudi plavala. Do dna in najine obale pa je bilo še nekaj ostrih ovinkov.

Navkljub napornemu vijuganju po cestici, sva bila na koncu poplačana s čudovito plažo, čudovitim morjem in lepim vremenom. Spodnja slika je nastala sede, izpred najinega senčnika. Do vode sva imela en cel korak. Uhhh

Ponavadi imava plan, da v enem dnevu obiščeva po dve plaži, vendar s tem na Lefkasu nisva imela problemov. Plaž ni veliko, kot npr. na Chiosu, tak da se je vse lepo stisnilo v najin dopust, kljub temu, da sva bila na nekaterih plažah kar po cel dan.

Naslednji dan sva zopet izbrala malce krajšo varianto. Seveda jug otoka. Malo sva raziskovala in se podala bolj po stranskih cestah. Trud je bil takoj poplačan. Takoj, ko sva zapeljala skozi mesto Efgiros, se je pod nama odprl razgled na eno boljših plaž Lefkasa. Skrita očem in malce težje dostopna, kar je bil tudi razlog, da sva jo obiskala trikrat.

Poleg tega pa je bilo obiskovalcev tu zelo malo. En dan nas je blio vse skupaj 6. In takrat šele ugotoviš, kaj je mir in tišina. Voda čudovita, idealna za raziskovanje s plavutkami in masko. Spodaj moja malenkost, da ne bo kdo govoril, da ne dajem svojih slik na blog

Edini problem te plaže so bili domačini. Poln avto le teh, se je vedno pripeljal ob 16. uri in takrat je bilo konec idile. Ropot, gneča in neprestano govorjenje, sta še najmanjši problem. Problem je nastal, ker so se nabasali okoli nas in to zelo na tesno. Hodili so po brisačah, smetili ob glavah in se nasploh obnašali, kot da so sami. Še sreča, da so prihajali šele po četrti uri.

Do njihovega prihoda pa sva z mojo “albeznijo” lepo uživala v gosti senčki. Takole je bilo videti direktno z brisače :)

Naslednji dan je bila spet na vrsti zahodna stran. Tokrat je bil cilj blizu plaže Megali Petra, vendar ne tisti del, kjer sva že bila, ampak malo bolj proti severu. Izogibala sva se takšnih kotičkov, kot je tule na sliki. Nekako ne marava masovnega turizma.

Ko sva se spet spuščala proti plaži, se nama je ponovno odkrival čudoviti svet zahodne obale Lefkasa.

Plaža, ki sva jo našla, se nahaja nekje pod mestom Kalamitsi in je bolj ko ne, zapuščena. Tu pa tam, se je prikazal kak kopalec. Ob tej plaži sva našla malo votlinico v skalah, ki je bila ravno dovolj velika za dva in seveda sva se takoj odločila, da bo to najina plaža za ta dan. Pogled čez plažo pa je spet obljubljal sanjski dan. :)

Dnevi so kar prehitro minevali, zato je bilo potrebno hitro določevati cilje za naslednji dan. Včasih sva to opravila zvečer, v večini primerov pa zjutraj med zajtrkom. Naslednji dan sva se odločila, da pogledava, kako je v mestu Vassiliki. Vassiliki je kraj, ki je znan po odličnih surfališčih. Plaža, ki sva jo našla je bila sicer lepa, vendar polna turistov. Tako sva se samo namočila in odpujsala dalje.

Z druge strani zaliva, se je lepo videlo, da je tole raj za surferje (žal letos nisem še nič surfal in tudi tu se mi nekako ni dalo) in ob pozno popoldanskih urah jih je bilo na vodi ogromno.

Isti dan sva potem še poiskala skrito plažico blizu vasice Kastri. Glede na to, da sva imela narobe vrisano pot na zemljevidu, je bilo logično, da sva se kar naenkrat znašla na vrhu neke gore, kjer je bila pot slabša, kot gozdna pot in sva se morala obrniti. Še prej pa sva na hitro osmukala nekaj domačega grozdja, ki se je bohotilo v opoldanskem soncu. Ko sva prispela nazaj v dolino, sva po nekaj kilometrih le odkrila pot, ki pelje do vasice Kastri. Tam se nahaja bolj javna plaža, ki ni bila nič posebnega. Zato sva se po prašni poti odpravila okoli zaliva in spet je bilo vredno malo bolje pokukati izza vogala. Našla sva skrito plažico, na kateri je bilo zelo malo obiskovalcev.

Primerna za potapljanje in za uživanje v tišini. Zadaj za to plažico je tudi kamp, ki je bil za časa najinega dopusta opuščen, zadnji dan pa so ga začeli malo urejati. Kosili so travo, čistili in se očitno pripravljali na kakšne pozno septemberske goste. Razgled na tej plažici je bil prav tako lep, preko celega zaliva na drugo stran.

Naslednji dan je bil spet na vrsti zahodni del otoka. Neskončne peščene plaže so ponujale dovolj izbire za plavanje, zato sva se ustavila pri “kraju” Pefkoulla (ne vem točno, kako se imenuje, je pa malo pred Ag.Nikitas), kjer sva nekaj minut hoda stran od ležalnikov, našla prijeten kotiček v senci borovcev. Sprva nisva niti opazila, da so tam borovci in spodaj šotori. Si pač misliš, da so grmovja, kot povsod naokoli. Hitro sva našla prazen prostor, kjer sva postavila najin mini kamp. Tole je pogled z brisače :)

Do vode je res bilo malo dlje, vendar brisača v senci poplača vse. Obala pa je bila tudi tu čudovita. Neskončno dolga z malo obiskovalcev. Seveda je bilo tam, kjer sva pustila skuter drugače. ;)

Milos je plaža, katero so reklamirali povsod. Dostop do nje je iz mesteca Agios Nikitas, kje te za ceno 5€ popeljejo s čolnom naokoli rta in potem še poberejo za nazaj. Ker nama je zvesto sledil g. Murphy, seveda tisti dan vreme (veter) ni bilo pravšnje in čoln ni vozil. Zato sva izbrala alternativno pot, peš skozi gozd na hrib in po drugi strani navzdol.

Tja je še šlo, saj še ni bilo prevroče. Spodaj se lepo vidi potka, na koncu pa je tudi nekaj stopnic. Žal pa je plaža brez sence in je pametno imeti s seboj senčnik. Valovi tu so bili zelo močni in nekajkrat me je vrglo po tleh, da mi ni bilo nič jasno. Ampak super “uživancija”. Vendar je bila vročina tisti dan prehuda. Zato sva se kmalu pobrala nazaj. Pot nazaj je bila seveda nepornejša. Sonce je sekalo ravno v hrbet, da nama je teklo od vsepovsod. Ko sva prispela do skuterja, je bilo na srečo muk konec.

Ker je bilo kopanje za tisti dan zaključeno že zgodaj, sva se odpeljala s skuterjem malo raziskovati. Obiskala sva samostan Feneromenis, ki se nahaja na severozahodni strani otoka. Tam imajo prijeten, mini živalski vrt, vendar o tem drugič. Nato sva odšla na lov za plažo, kjer naj bi baje želve odlagale jajca. Vendar domačini niso vedeli nič o tem, zato sva si ob tejle spodnji plaži privoščila ledeno kavo. Plaža tu je zelo vetrovna (severozahod) in je zato tudi idealna za surfarje in “kajting”. Seveda kakega miru v stilu blazin+voda ne pričakujte :D

Nato sva se odpeljala proti Nydriju, kjer sva imela hotel. Vendar je bila ura še zgodnja in sva v mestecu Nikiana zavila na obalo, da še malo “počofotava”. Plažica je bila prazna, voda pa skoraj vroča. Angleži bi rekli “just perfect”. Malo sva se odmočila in spočila od napornega dne.

En zadnjih dni je bil izbran za obisk “najlepše plaže Grčije”. Vsaj tako reklamirajo plažo Egremini, ki se nahaja na jugozahodni strani otoka. Ne vem, naju ni prepričala. Je lepa in mivkasta, imajo celo bar, kjer se lahko žejni dopustniki osvežijo. Vendar pa bi za “najlepšo” plažo pričakoval kaj boljšega.

Ponujajo tudi izposojo senčnikov in ležalnikov, kar sva tokrat izkoristila. 6 € je bila znosna cena za to.

Dostop do plaže je kar zahteven. Najprej po asfaltni cesti, ki je zelo vijugasta in luknjasta. V eni od lukenj se je najin skuterček skoraj izgubil. Vendar s previdno vožnjo se lepo pride do konca asfalta, kjer se prične še peščena poti. Takrat samo upajte, da pred vami ne bo nobenega avtomobila

Ko parkirate (za avto je parking 4€, zelo slovensko, za skuter brezplačno :) ) pa vas čaka še 350 stopnic. Kar naporno ob vrnitvi, ko vas vroče sonce boža po hrbtu. Na dnu vas čaka še nekaj majavih, lesenih stopnic.

Takol pa izgleda plaža na dnu. V to smer je malo bolj obiskana, ker so tu ležalniki. Na drugi strani pa je bolj neobljudena.

Končno smo prišli tudi do nama najlepše plaže. Obiskala sva jo proti koncu dopusta in na srečo sva imela lepo vreme. Nahaja se na jugozahodu otoka, malce južneje od plaže Egremini, ki je opisana zgoraj. Porto Katsiki naju je navdušil že takoj ob prihodu. S svojimi čudovitimi barvami je kar klical k slikanju

Tule na desni se pričnejo stopnice. Vseh skupaj je cca 175, kar ni veliko. Ko vidiš to čudovito plažo, kar pozabiš na njih. Plaža ima desni in levi del. Tule je desni, kjer opazimo malo votlinico s prijetno senčko. Tu sva preživela večino dneva na tej plaži.

Pogled na drugo stran pa je odkrival še lepši del plaže. Na začetku so ležalniki in senčniki, nato pa sledi malo bolj divja plaža. Sprva, ko je bila tam še senca, sva se “zasidrala” čisto na koncu in uživala v pogledu na celotno plažo. Paziti je bilo treba le to, da nisi preblizu stene, ker tam na koncu je padanje kamenja kar veliko. En kamenček nama je priletel na kruh :)

Barve morja so bile tu med najlepšimi. Res, čudovita plaža, ki jo priporočam vsem.

Ko je sonce pokukalo izza sten pa je bil čas, da sva se premaknila v votlinico, kjer je debela senca. In seveda nadaljevala z uživanjem na idilični plaži.

Tudi tu so valovi ogromni, ravno pravšnji, da te dodobra premeče. Le kdo ne pozna užitka v večmetrskih valovih. Juhuhu :) Tista pika v valovih sem jaz. :)

Tri vrste barv morja in še nebo, ki je bilo temno, je dajalo vsemu skupaj poseben čar. Definitivno bi tole plažo predlagal za najlepšo v Grčiji. Vsekakor pa za lepšo, kot Egremini.

Ob koncu dneva pa naju je čakal še vzpon po stopnicah proti parkirnemu mestu. Lahek dostop in lepa plaža je odlična kombinacija za popoln dan.

Še zadnji pogled in pa pa Lefkas… (smrk)

Če obiščete ta otok, vam toplo priporočam obisk zahodnih plaž. Ali s skuterjem ali z avtom. V mestu Nydri pa vsak dan izplujejo tudi potniške ladjice, ki vas popeljejo po teh plažah. Izbira bo vaša, vendar vam ne bo žal.

Za zaključek lahko povem, da so plaže na otoku zelo lepe in dokaj lahko dostopne. Sigurno bo vsak našel tu svojo favoritko. Seveda poleg zgoraj omenjenih, obstaja še kup plaž, ki jih nisva obiskala. Vendar so glavne plaže, ki so dostopne po celini, omenjene.

Problem na plažah predstavlja le sonce, ki v zadnjih letih nevarno žge. Zato priporočam nakup senčnika ali polšotora, ki je nama lepo služil na plažah, kjer ni bilo sence. Občudoval sem tiste, ki so preležali cel dan na žgočem soncu. Ni potrebno poudarjati, da je faktor zaščite vsaj 20 nujen.

V prihodnjem postu pa o otoku na splošno. Malce kulture, dogodkov in ostalih malenkosti, ki so se nama pripetile. :)