Špela

S Špelo smo se za vsak slučaj dogovorili nekaj tednov pred rokom. Sploh potem, ko mi je Eva ušla za en dan, pri Brini pa smo ujeli še ravno zadnjega. Tako smo bili tokrat brez skrbi in imeli tudi nekaj časovne rezerve, če bi bilo treba ponavljati. :)

Z dvominutno zamudo naju je “my little tank”  prek širnih polj dostavil do njunega doma, nato sva se na hitro opravičila, saj sva nepričakovano obstala na enem izmed neštetih semaforjev. Sledil je kratek posvet, da smo uskladili želje in zmožnosti, pomenkovali pa smo tudi o primernih lokacijah. Naključje je hotelo, da je bila cela hiša prosta, saj so vsi domači raaavno tisti dan odšli na izlet. Seveda ni treba poudarjati, da nam je to prišlo zelo prav, saj je veliko lažje ustvarjati, če je mir. Tako da: hvala, domači!  :D

Pri fotkanju je bil poudarek na Špeli in njenem trebuščku, a sem želel vključiti tudi Tomaža. Sprva se je nekaj obotavljal, a ko je videl našobljeno Špelino ustnico in njen proseč pogled, se ni mogel upreti. Vem, da mu sedaj ni žal.  ;)

Ko smo že pri tem, se moram zahvaliti obema, Tomažu in moji asistentki. Oba sta pridno pripravljala rekvizite in usmerjala model sem ter tja. Tako sem se jaz lahko osredotočil na samo fotografiranje. Ofkors gre pohvala tudi Špeli, saj je pridno zdržala do konca, poleg tega pa je bila dovolj pogumna, da smo naredili tudi nekaj drznejših fotografij. Vsekakor bodo čudovit spomin na te dni.

Skozi celoten fotošuting smo se prav prijetno zabavali (izraz “nosne ustnice” mi še vedno privleče nasmešek na obraz) in v veselje mi je bilo, da smo zadevo izpeljali tako dobro.

Seveda pa o kvaliteti fotografij presodite tudi vi, dragi bralci. So vam všeč?  Morda pričakujete in bi tudi vé imele kaj podobnega? Pustite komentar ali me kontaktirajte preko elektronske pošte. Lahko pa uporabite tudi zelo popularno omrežje Facebook (glej povezavo zgoraj). :)  Fotografija zna biti lep spomin na čas nosečnosti. A ne, Špela? :)