Potovanje v Oman, 12. del

Potovanje v Oman, 12. del

Po zadnjem omanskem zajtrku sva spakirala kovčke in se po hitrem obisku bližnje pekarne odpravila na plažo Tiwi, ki je bila ob najini poti vrnitve. Tam sva se namakala v zadnjem kopanju pred odhodom in uživala v miru in tišini, ko se je naenkrat vse skupaj sfižilo. :)

Nepričakovano je plažo prečkal neki Omanec s svojim Lexus terencem. Ker je precenil svoje zmožnosti, je nasedel na produ. Po vztrajnih poskusih, da bi se izmotal iz krempljev peska, je obupal in prišel prosit naju, ki sva ravno čofotala, če mu pomagava. Tako smo sredi plaže, v še mokrih kopalkah, pod žgočim soncem odkopavali avto. Ni in ni šlo, tako da je moral po pomoč do bližnje naselbine, od koder je priklical devet možakarjev. Vsi so mu pomagali odkopavati, jaz pa sem se modro umaknil. Konec koncev je bilo pomoči več kot dovolj. Po velikih mukah mu je uspelo, ker je prišel od nekod še en Arabec s svojim džipom in povlekel Lexusa.

Midva sva se nato odpravila poiskati sink hole, znamenito luknjo, kjer se je zemlja sredi celine vdrla in naredila naravno jezero z morsko vodo. Vendar sva imela kar nekaj težav pri iskanju lokacije. Problem je bil v tem, da ko sva po naključju že bila tam, naju je domačin napotil drugam, saj ni razumel, kaj iščeva. Tako sva po dolgem časa iskanja, že vsa obupana, končno našla luknjo.

Spustila sva se do vode, kamor sva bosa zabrodila. Ribice so nama nežno grickale kožo in občutek je bil nadvse zanimiv. :)

Čakalo naju je še slabih tristo kilometrov do Muscata in najinega letališča. Pot je hitro minevala, vsaj dokler je bilo svetlo in je bila orientacija možna. A, ko se je zmračilo, je nastal problem. Orientacija ni bila več možna, smerokazov pa tudi ni bilo nobenih. Na slepo sva v nekem krožišču zavila levo in dolgo časa vozila v eno smer. K sreči sva tam ubrala pravo pot in se peljala direktno proti Muscatu. Si ne predstavljam, kaj bi bilo, če tam ne bi zavila v levo. Ufff… stran z mračnimi mislimi. :)

Ob poti sva našla Safeer supermarket, kjer nama je uspelo dobiti dolgo iskane dateljne. Kdo bi si mislil?! Nato pa do letališča, kjer sva bila dogovorjena za oddajo avtomobila. Spet je nastal problem, ker je mojster zamudil celo uro, da sva bila že malo v skrbeh, kako bo z najinim letalom. In ko sva kasneje na letališču sedela v restavraciji, pila kavico in čaj, sva vedela, da nama je uspelo in da je za nama eno čudovito potovanje, ki ga zlepa ne bova pozabila.

Če se vam je uspelo prebiti skozi dvanajst objav in ste do Omana še vedno ravnodušni, čestitke. V nasprotnem primeru pa upam, da se čim prej odpravite tja. Posebna dežela, ki se bo v nekaj letih povsem spremenila. Nafta dela čudeže in glede na to, da so že sedaj pozidali ogromno novih cest, hotelov in ostale infrastrukture, bo kmalu vse skupaj izgledalo kot Dubaj. Zatorej pohitite in obiščite ta prelep konec sveta! Če vam uspe, se toplo priporočam za kakšen paketek prave arabske kave z začimbo kardamom, iz njihovega supermarketa. :)