Na Kubo
Na željo mnogih, ki so me dobesedno zasuli z vprašanji, če mislim objaviti še kaj o Kubi, sem se odločil, da vam bom celotno pot prikazal po sklopih. Nekatere fotografije se bodo ponovile, a upam, da to ne bo preveč moteče. :) Glede na to, da bo najprimernejši čas za obisk Kube kmalu in da nas čakajo tudi hladnejši dnevi, bo tole branje več kot primerno.
Odhod letala iz Benetk je bil ob 6h zjutraj, zato sva iz Celja štartala okoli 22. ure. Vseeno sva v Benetke prispela prezgodaj in sva lahko nekaj ur izkoristila še za spanje na zelo udobnih sedežih beneškega letališča. Ker je na takšnih mestih spanec temu primeren, sem si vmes ogledal še letališče. Urejeno in čisto (kdo bi si mislil) in neprimerljivo z našo brniško mojstrovino :)
Proti peti uri zjutraj se je počasi začelo. Vedno več ljudi je prihajalo, zato sva spakirala kramo in odšla na zavijanje nahrbtnikov.
Iz Benetk sva imela let najprej v Amsterdam, kjer sva presedla na let za Havano. Tule je zadnja fotka pred boardingom.
Za prevoz v Amsterdam so poskrbeli pri podjetju KLM. Seveda, kot vedno pred letom, nekaj kapljic za razkužilo grla, da je let mirnejši. S KLM Airlines sva letela prvič in vtisi so bili dobri. Med kratkim letom so nam postregli z dvema sendvičema, keksi in nekaj pijače. Ravno dovolj, da te zamoti. Kljub vsemu pa nama ni ušel lep pogled na Alpe. Slike so se žal izgubile nekje med dobrim namenom in lenobo :)
Ob 8. uri zjutraj smo pristali v Amsterdamu. No, ne čisto takoj. Najprej smo uživali ob pogledu na neskončno ravnino okoli Amsterdama, ki je kar trajala in trajala. Ko so se res vsi potniki naveličali enoličnosti, je pilot le pristal. Tule še pogled na mali avionček, ki nas je srečno pripeljal na prvi cilj.
Po pristanku sva imela do 12. ure več kot dovolj časa, da sva si detajlno ogledala amsterdamsko letališče. Spet mi je nehote ušel vzdihljaj, ko sem pomislil na Brnik. Na letališču je dobro poskrbljeno za vse okuse. Poleg vsega imajo tudi Starbucks kufe. Kar pomeni: čas za strošek. Že dolgo časa sem imel namen poskusiti dotično kavico, a dlje, kot do Dunaja mi ni uspelo priti. Pa še tam so hoteli imeti nekaj čez 5 € za “ajne šalce” kofeta. Seveda jim takrat nisem privoščil mojih evrov in se neumno odločil za shake v bližnjem McDonald’su, ki mi je na poti domov povzročal nemalo preglavic z vetrovi.
A tokrat sem si dovolil narediti malo stroška. Kava je bila samo 3,90€ in odločitev je padla. (eat your heart out Špela :) ) Okus pa hmm… Starbucks. Dobra je!
Na drugi strani sva že uzrla najin nov prevoz. Martin Air, s katerim tudi letiva prvič. Seveda je za 11-urni let namenjeno malo večje letalo. A kljub temu se najdejo osebki, ki te lahko motijo. Tokrat neka skupina Turkov, ki so se kar naprej presedali, klicali eden drugega, se obiskovali in bili “glavni”.
Sprva je bil let načrtovan direktno preko Atlantika, a nas je med letom pilot obvestil, da bomo zaradi močnih vetrov naredili majhen obvoz. Pot je tako potekala preko Islandije, Grenlandije, Kanade, preko Floride na Kubo. Očitno so ta obvoz uporabljala tudi druga letala, saj se je gneča videla skozi okno.
V Havani smo pristali ob cca 18h po lokalnem času. Takoj ob prihodu že prvi šok, kontrolni pregledi. Vsakega prišleka obvezno fotografirajo in pregledajo. Prepovedano je vnašati pijače in sadje. Midva sva imela japko, katero sva žal prepustila kubanskemu smetnjaku. Vzeli so mi tudi suhe brusnice. Banda!
Na letališču sva najprej zamenjala nekaj evrov, da sva imela za taxi. Kubo začutiš že na letališču, kjer se takoj najdejo šepetalci, ki tiho izgovarjajo dobro znane stavke: “Hello my friend, need taxi?” ali pa: “Hello my friend. Cigars?” :)
Pač, taksi je bilo potrebno izbrati. Zato sva napokala kramo v enega, izročila naslov taksistu in se prepustila stresni vožnji v mesto. Tukaj je dobro poudariti, da sva na Kubo odšla brez kakršnega koli znanja španskega jezika, zato nama je bilo vse skupaj še večji izziv.
Na srečo naju je taksist dostavil točno na naslov, kamor sva želela. In kamen se je odvalil od srca. Vprašanje je, kaj bi bilo, če bi naju odložil v kakšni temačni, neznani ulici. A na srečo je bilo vse OK. Señor Eduardo naju je pričakoval in kljub neznanju španščine smo na hitro poklepetali (pojma nimam, kaj) in se dogovorili, da bova tu ostala dve noči. Sobica naju je že čakala in v mislih sva imela samo še spanec.
Točno 24 ur je minilo od najinega odhoda iz Celja in utrujenost se nama je poznala. Preverila sva še balkon, ki je nudil idilični pogled na razsvetljeno havansko ulico. Nato pa sva se pogreznila v sanje…
Vse objave:
1. del Na Kubo
2. del Naokoli po Havani
3. del Iz Havane v Vinales
4. del Vinales
5. del Med krokodili
6. del Oderuška Kuba
7. del Trinidad
8. del Camaguey
9. del Fidel
10. del Polovica poti
11. del Nazaj
12. del Moron
13. del Santa Clara in Che
14. del Slovo od Kube
Recommended Posts
Showing 6 comments
Odlično! Ker tudi sam kujem potovanje na Kubo, bom ziher spremljal nadaljevanje tvoje potopisa.
Kar kar. Sledi še veliko objav. Upam samo, da ne greš že čez en teden :) Do takrat še ne bom fertik. Če boš pa rabil kako dodatno informacijo, kar vprašaj.
Yaaaaay, spet popotniški zapisi, I love it!:)) Bom napeto spremljala dalje. A drugače se tud to dogaja na Kubi da te taksiji kar nekam zapeljejo in ven vržejo al kaj? Po možnosti še oropajo?
Glede Starbucksa pa superca:)) V evropi je res preveč drag, zato ga drugič raje pij v ZDA kjer je cenješi, še boljš pa da se zapelješ nazaj v domače kraje in ti ga zastonj naredi soseda:)) Zdaj sem že čist opremljena z njihovo robo, mam njihovo kavo (ki te še vedno čaka!), pa šalčke, pa njihov karamelni sirup za kavo, pa še dopolonjujem zbirko:) Sem prva neuradna franšiza v Sloveniji haha, tko da welcome;)
O, helou Špelca. :) Ja zdej bo neki zate. Sploh, če ti namignem še Južno afriko, Nepal in Kenijo. Pa še kaj vmes. Tak, da branja bo dovolj. Samo še voljo da naberem. Pa kakega sponzorja da dobim :))
V ZDA pa tudi še poskusim Starbucks, pa shrimps od Bube pa še marskej me čaka. ;)
Glede rodnih krajev pa javim. Kuj ko bom tam več, kot uro, ti javim, da boš pristavila džezvo ;) Saj veš, ko pridem je ponavadi samo quick hello, potem pa letim dalje.
zanimivo bo spet obnovit tisto kar smo že videli in brali, morda sem pa kaj pozabila in zgrešila, ali boš pa kaj novega napisal, ker vem da so spomini še zelo živi.
Sigurno bo še kaj novega. Ob predstavitvah ni bilo časa za vse :)