Hudičev graben – part III

Da si malo odpočijete od reportaže s Kube, vam tokrat ponujam nekaj, kar vam lahko v prihodnjih dneh služi kot ideja za izlet. :mrgreen:

Soteska, znana pod imenom Hudičev graben, se napaja z izpod Tovsta izvirajočega potoka, ki drvi med Srebotnikom in Bavčem v dolino. Je najzahtevnejša pot proti Celjski koči in ni priporočljiva za vrtoglave ljudi. A kdor se bo podal po njej, bo ugotovil, da se na Celjsko da priti tudi v miru, brez hoje v koloni. Pravijo celo, da nisi pravi Celjan, dokler ne opraviš s to turo :D Pred dnevi je bil opis poti podan že v prvem delu, kasneje pa še v drugem. Zato je prav, da pristavim še svoj pisk’rček, dokler je zadeva aktualna.

Pot vseskozi poteka ob potočku in nešteto malih slapov buči v naših ušesih, da je pogovor po poti skoraj nesmiseln. A je prav lepo za pogledat’.

Tu pa tam nam narava onemogoči “normalen” pristop, zato so tu klini in jeklenice, ki olajšajo korak. Potrebna je le pazljivost, saj nam zdrs lahko povzroči nemalo preglavic.

Mestoma ozki prehodi in mokre skale nam dajejo občutek, da smo v pravi divjini. Previdnost in vztrajnost pa se nam kmalu poplača.

Ko prečimo še zadnji del soteske, se prične lažji del. Gozd postane pravljičen in užitek je zakorakati proti cilju.

Mističnost vsemu skupaj doda še vonj po divjem česnu – čemažu. Kdor bi rad ujel cvetenje, naj se tja poda v prihodnjih tednih.

Ob vrnitvni naju napade hudičev mladič. A s spretnimi gibi se izvijeva iz njegovega objema in pobegneva. Sedaj verjetno opreza za novimi žrtvami. :)

Spet odlično preživet dan, ki bo tudi zaradi fotografij ostal še dolgo v spominu.

.

.

.