Potovanje v Oman, 1. del
Glede na to, da sem objave o potovanju na Antarktiko napisal z enoletno zamudo, je prav, da Potovanje v Oman oz. zapise o Omanu napišem malce prej.
Mnogi so naju pred potovanje v Oman spraševali, zakaj ravno tja in tudi sedaj, ko pokaževa fotografije, se še pojavljajo takšna vprašanja. Razlog je čisto enostaven. Oman je dokaj blizu, da ni treba z letalom potovati več kot 6 ur, poleg tega pa je klima v decembru nadvse prijetna. Zrak do 30°C v senci, morje pa 26°C. In glede na to, da sva z albeznijo imela prosti termin le v začetku decembra, odločitev ni bila težka.
Ker je Oman ogromna država, je bilo potrebno narediti plan, kje bova locirana in koliko časa bova tam. Tako sva se odločila, da bova prvo polovico dopusta preživela v Soharju, drugi del pa v malem mestu Sur, na skrajnem severovzhodnem delu. Žal sva zaradi pomanjkanja časa spustila južno območje Omana, a sva vseeno doživela ogromno zanimivih stvari. Ker nisva ljubitelja gneče, sva se odločila, da preskočiva bivanje v glavnem mestu Muscat in svoj čas raje porabila za raziskovanje odročnejših predelov. Odločitev je bila prava!
View Larger Map
Takoj po pristanku na letališču Muscat sva bila dogovorjena z rent-a-car agencijo, da prevzameva avtomobil, ki je v Omanu nuja, če želite kaj videti. Razdalje tam so namreč velike. V olajšavo nam je, da so ceste tako dobro urejene, kot jih nisem videl še nikjer. Nove, brez lukenj in lepo osvetljene, kamorkoli sva se peljala. Vse pohvale gredo sultanu Qaboos-u, ki je v zadnjih letih ogromno vložil v infrastrukturo. Seveda je vse skupaj podprto z denarjem od načrpane nafte.
Temu primerna je cena bencina, ki znaša 0,24 €/liter. Tako je poln tank zanemarljiv strošek.
Najina pot za prvi dan:
Prvi šok me je čakal že ob prevzemu vozila. Ko sva z Arabcem uredila dokumentacijo o prevzemu, sem se usedel v avtomobil in z grozo ugotovil, da manjka ena stopalka. In v čem je bil problem? Avto je bil avtomatik, jaz pa v življenju še nisem niti vozil niti videl, kako se uporablja avtomatske “prestave”. Razmišljala sva, kaj storiti. Glede na to, da je Arabec že odšel, nama ni preostalo drugega, kot se vdati v usodo. To, da sva že rahlo utrujena in neprespana, je prilivalo še dodatni ogenj k tej nenavadni nezgodi. Na srečo so bila v avtu navodila (jap, navodila o uporabi lahko pridejo še kako prav) in 10 minut sva proučevala, kako se vozi takšen avto. Ko sva osvojila osnove, sem zelo počasi pričel z manevriranjem.
Speljala sva in najina pot proti Soharju se je začela. Čakalo naju je cca 230 km vožnje, ki pa je nepričakovano hitro minila, seveda z veliko količino adrenalina. Ko nisi navajen, da imaš samo dve stopalki, se hitro zgodi, da misliš, da imaš sklopko, pritisneš pa zavoro. In nekajkrat sva bila zelo blizu nesreče. Seveda ni manjkalo tudi smeha, saj je minilo kar nekaj kilometrov, da sem se vsaj za silo navadil na avtomatiko. A je šlo. Vse do Soharja, kjer sva komaj našla bencinsko črpalko, da sva dotočila gorivo, saj je že svetila lučka za rezervo. To se kaj hitro zgodi, če odlašaš z obiskom le-teh. :)
V Soharju sva vnaprej imela rezervirano sobo v Green Oasis Hotelu. Booking.com je super zadevica, ki dobro deluje. To, da sva porabila dve uri, da sva našla hotel, je druga zgodba. Sploh, ker je veliko cest trenutno v razsulu, saj namesto milijon krožišč gradijo nadvoze. Dolgo so rabili, da so pogruntali. A, ko se enkrat navadiš sistema, vse lepo teče. Potovanje v Oman ima pač svoj čar. :)
Hotel sva našla okoli devete ure dopoldan in na recepciji uredila vse podrobnosti. Glede na to, da je bilo malo gostov, so naju upgrejdali v luksuzno sobo (how nice from them!), ki je izgledala takole:
Glede na utrujenost, sva se malo ulegla in za pet minut zatisnila oči…
… po sedmih urah sva se spočita prebudila v prijetno popoldne. Ker so se želodčki oglasili, sva se kar v hotelski kuhinji dogovorila za večerjo. V restavraciji sva spoznala nemški par, ki potuje iz Nemčije do Bangkoka in nazaj. Izmenjali smo si veliko zanimivih zgodb in ob prijetnem kramljanju je večerja hitro minila. Nato pa spanec, saj naju je naslednji dan že čakal Oman v vsej svoji lepoti.
Sašo, poboljšal si se … lepo, lepo. ;-)
Hvala! :) Sem te presenetil? :)
Super, komaj čakam, kaj sledi :)
Malenkost bo potrebno še potrpeti. Objave so še v nastajanju.
Kje je nadaljevanje? Mene zanima Oman! ;)
Bo nadaljevanje. Samo čas najdem in spišem. Čičaj in čakaj :)
Kaj mi pa drugega preostane? :D
Se bom potrudil, da bo čim prej. Dobra stvar pri tem je, da so fotke že pripravljene, samo tekst skupaj spravim. :))