Tovsti vrh (834 m)

Glede na to, da sem iz Celja, mi je bilo kar težko vedno znova opazovati najvišji vrh Občine in se zavedati, da še nisem bil gor. Res, da pridno hodim po ostalih okoliških vrhovih, a najvišji je kar čakal in čakal. Tokrat sva se z albeznijo odločila, da ga osvojiva, pa če padajo prekle. :)

Vzpon sva pričela tam, kjer sva pred nekaj tedni začela pot na Srebotnik. Izbrala sva zahodno smer, saj se nama je zdela še najbolj divja in odmaknjena od vrveža Celjske koče. Sprva sva v pravem pomladnem vzdušju koračila po bujni naravi, a iz metra v meter se je kazalo tisto, kar čakam že celo zimo (in česar bi se razveselila tudi Ana), sneg.

Zadnji del razgledne poti nam je odkrival pogled na Srebotnik, enega izmed prejšnjih ciljev.

Za tem nam pogled v dolino zakrivajo drevesa in tudi z vrha se vidi bore malo. Imamo pa tam skrinjico z vpisno knjigo, kjer vsi nadebudni zbiratelji žigov pridejo na svoj račun. Takole izgleda tik pod vrhom.

Ob spustu pa pridem na svoj račun jaz, saj mi letošnje pomanjkanje snega ni všeč. Čudovit del zasneženega gozda, kjer je fotoaparat kar vriskal od veselja.

Še zadnjič sva se zazrla skozi zasnežene veje proti soncu in počasi odšla domov.

Lep izlet, ki ga bova zagotovo ponovila, saj na srečo vsi “pravi” kaveljci in korenine obležijo v ležalnikih na Celjski koči in tako nam na Tovstem vrhu ostaneta mir in tišina. :)