Nazaj

V Baracoi sva imela namen ostati dve noči, zato sva dan izkoristila z ogledom mesta in uživanjem na lokalnih plažah. Med najbolj znanimi je tu Playa Maguana.  Le nekaj minut vožnje iz Baracoe proti Moi, sva zagledala smerokaz. Ob prihodu sva takoj namočila pregreti telesi v turkizno vodo. Vendar nisva uživala na polno, saj je pihal veter, ki je kazil idilično plažo. Vseeno sva si privoščila počitek in ob srkanju kokosa opazovala barve morja.

Tu sva srečala Francozinjo, ki je nastanjena v isti casi, kot midva. Prosila naju je, če jo lahko kasneje zapeljeva nazaj, saj nima svojega prevoza, avtobus pa naj bi prišel šele čez nekaj ur. Ni problema. Malo smo kramljali, nato pa zapustili plažo.

Na tem koncu Kube je zelenja več, kar je opaziti na vsakem koraku. Mangrova drevesa prekrivajo ustje reke in kot bomo videli kasneje, je tudi preostali del okolice Baracoe poraščen s palmami.

Ko smo se vrnili v mesto, sva pustila Francozinjo in avto v casi ter peš odšla v mesto. Najprej v internet kotiček, kjer sva opravila vse nepogrešljive obveznosti :), nato na krajši ogled mesta.

Na glavnem trgu stoji bojda najstarejša cerkev na Kubi. Kasneje so pod njo priredili koncert pihalne godbe in zbralo se je ogromno ljudi. Srečala sva celo dve Slovenki.

Peš sva zaokrožila po mestu in pot naju je peljala tudi po njihovem Maleconu. Manj pompozen kot Havanin, a vseeno lep za pogledat. Tu naj bi pred časom pristal Krištof Kolumb.

Seveda so mu v spomin postavili spomenik.

Ulice Baracoe so pisane, veliko je grafitov. V večini lokalnega pomena :)

In če sva že tam, se spodobi, da si privoščiva tudi Cuba Libre, kajneda? :)

Čas je hitro mineval in bližala se je večerja. Ambient je bil v stilu tistih časov, poleg vsega pa sva za družbo imela še Francozinjo, ki se ga je malce nalezla. :) Tako je pripovedovala zgodbe iz svojih popotovanj :) . Magnificent!

Naslednji dan naju je čakala pot proti Holguinu.

Oglejte si Kuba 8 na večjem zemljevidu.
Sprva sva nameravala v Bayamo in Manzanillo, a ker nama je čas krojil usodo, sva si izbrala Holguin. Zato je bilo potrebno po isti poti nazaj, saj tista preko Moe ni primerna za vožnjo. Tako sva zopet peljala čez prelaz, kjer prvič ni bilo veliko možnosti za fotografiranje. Zato sva si tokrat vzela več časa in naredila nekaj fotografij.

Pogled z vrha seže daleč čez gore. In vse zeleno. V takšnih gozdovih so se kalili Che in ostali kaveljci.

Ta dan je bila ravno nedelja in na Kubi so povsod tekme baseballa. Namen sem si imel ogledati vsaj eno tekmo, a žal mi je uspelo videti samo tole, na nekem lokalnem igrišču. Možnost sva sicer imela še v Holguinu, a tam nama je iskanje case vzelo preveč časa.

Pot nazaj do Holguina je minila hitreje, saj sva cesto že poznala. Tako sva se lahko tu pa tam ustavila in slikala te ogromne kaktuse.

Ali pa na primer tole močvirje. Zanimivo je, da je tu veliko lokalnih ribičev, ki sedijo na napihnjeni zračnici od kamiona in lovijo ribe. Izgledajo zelo smešno, ko imajo rit namočeno v vodo.

Klasičen pogled na kubansko cesto, ki naju počasi pripelje v Holguin.

Tam naju med iskanjem case ustavi policaj. Seveda ni šans, da bi odšla brez kazni. Bojda sem prevozil stop znak in glede na to, da sedaj kasirajo v CUC-ih, sva samo upala, da kazen ne bo previsoka. Na koncu sva “iztržila” 30 CUC, kar je za njihove razmere veliko, midva pa sva nekako sprejela to kot opozorilo, da bova naslednjič bolj pazila na stop znake.

Proti večeru sva komaj našla caso. Ne vem, kje je bil tak problem. Očitno se v nedeljo nikomur ne da sprejemati tujcev v hišo. Ampak na srečo je bil ves trud poplačan, ko sva našla prijaznega dedka in babico. Najcenejša casa in poleg vsega ena boljših do sedaj.

Vse objave:
1. del Na Kubo
2. del Naokoli po Havani
3. del Iz Havane v Vinales
4. del Vinales
5. del Med krokodili
6. del Oderuška Kuba
7. del Trinidad
8. del Camaguey
9. del Fidel
10. del Polovica poti
11. del Nazaj
12. del Moron
13. del Santa Clara in Che
14. del Slovo od Kube

.

.

.