Moron

Za današnji dan sva izbrala ogled znane plaže Guardalavaca, ki se nahaj severno od Holguina. Na zemljevidu je bila cesta označena rumeno, kar za Kubo pomeni “ojoj!”, a na srečo so ravno te dni polagali asfalt in tako je bilo veliko lažje. :)

Sprva vreme ni bilo lepo, saj je tu pa tam iz oblakov priletela dežna kaplja. A vseeno se nisva pustila motiti. Postavni mladci so ležali vsevprek po plaži :D

Med tem, ko sva sušila kopalke, sva se sprehodila po plaži. Tako sva našla tudi tega putkopeka, okoli katerega je prijetno dišalo.

Kmalu je posijalo sonce in obala se je prikazala v lepši luči.

Ko sva zaključila s kopanjem, sva se odpeljala do mesta, kjer sva oddala kartice ter si nakupila zalog pijače in ostalih drobnarij. A na pošti sem doživel še eno presenečenje. Ko sem oddal kartice, me je prijazna prodajalka opozorila, da znamke niso prave. Hmm, how should I know, how the RIGHT stamps look!? Tako sem moral dokupiti znamke prave vrednosti, saj mi je prodajalec v Baracoi prodal neke lokalne znamke, ki niso za pošiljanje prek oceana. In če ne bi bila že v Holguinu, bi se sigurno odpeljal nazaj in tistemu prodajalcu znamke nekam porinil.

Ko sem opravil na pošti, sem se podal v lov za kruhom in pijačo. Pekarno sem našel hitro, le malo dlje je trajalo, da sem prišel na vrsto. Nato pa hop, v prvo prodajalno s pijačami. Tam spet nisem imel sreče. V vrsti sem čakal vsaj pol ure, ker je pred menoj nek domačin kupoval dežnike. Haloo!? In to ne samo enega, ampak pet. Seveda je moral najprej pogledati vse barve, nato pa se je odločal, katere bo vzel. Za njim je bila na vrsti še mala družinica. Mama je kupovala obleke za otroke ter srajco za moža. Seveda je tudi to trajalo v nedogled. Na srečo je v tej družini hlače nosila žena in mož ni imel možnosti, da bi si izbiral barvo ali velikost. Žena je samo pomerila “na videz” in vzela. :))   Nato sem le bil na vrsti.

Vse skupaj je trajalo več kot uro in pol in moja albezen je bila v avtu že čisto na koncu, kaj je z menoj. Ko sem se končno prikazal, obložen s kruhom, rumom in sokovi, si je oddahnila. Jaz pa tudi. :)

Takole je izgledala najina skromna sobica. A kljub staromodnemu videzu, sva v tej casi zelo uživala. Lastnika sta bila dedek in babica, s katerima sva se lahko pogovarjala celo po rusko. Tako nisva bila cel večer obsojena na kramljanje v španskem jeziku.

Za večerjo se nisva spomnila, kaj sva naročila oz. nama v španščini ni zvenelo znano, zato sva se pustila presenetiti. :)) Dobila sva 4 svinjske zrezke. Tudi OK. Nato pa sva se, kot vedno, zazibala v prijeten spanec.
Zjutraj naju je čakala pot do Camagueya. Tam sva že bila, ko sva potovala proti jugu, zato ni bilo problemov z orientacijo. Med potjo sva opazovala kmete, ki so gnali živino preko glavne ceste. Zanimivo in razburljivo.

Oglejte si Kuba 9 na večjem zemljevidu.
Po dobrih treh urah vožnje prispeva v Camaguey.

Ker sva bila hitra, sva si še enkrat odšla ogledat center mesta in opravila vse, kar je bilo potrebno. Internet, nakupi…

Nato sva se vrnila v caso, kjer sva si privoščila obilno večerjo. Lastnica naju je presenetila še z darilom. Malo keramično hiško, posnetek tiste, ki stoji na glavnem trgu.

Tole je casa od zunaj.

Zjutraj sva lastnico prosila, če lahko v najinem imenu pokliče na letališče. Bližal se je namreč čas odhoda in glede na navodila ob prihodu, bi morala nekaj dni pred odhodom potrditi karte za let domov. Po velikih mukah ji je uspelo. Vmes si je zapisala vsaj 10 telefonskih številk in kar nekajkrat so jo prevezali drugam. :)

Nato pa dalje proti Moronu. Pot je bila kratka. Edina zanimiva stvar na poti je bil kubanski izredni prevoz. Pred tem prevozom tovora namreč ni šlo vozilo z lučkami, amapk policaj na čoperju, ki je vijugal na vso moč, čez oba pasova. :))

Moron sva našla hitro. In tudi srečo s caso sva imela. Ponavadi so tiste iz Lonely Planet-a zasedene, a tokrat ni bilo tako.  Sobica je bila v stilu 60-ih, verjetno nekoč namenjena za “love suite”.

Razpakirala sva prtljago in se za hip ulegla na posteljo. Čez dve uri sva se zbudila in pripravila na večerjo. :) Ko sva se okrepčala, sva odšla v mesto na ogled. Moron je dokaj urejen. Fasade obnovljene in tu se vidi, da turizem prinaša denar. V mestu imajo celo “fast food” in na sploh je vse bolj turistično. Moron je namreč idealno izhodišče za izlete na bližnje plaže Cayo Coco, Playa Flamengo in Playa Pilar.

Kmalu se je zmračilo, zato sva jo odpujsala proti casi. Za naslednji dan je bilo v načrtu poležavanje na plaži in potrebno se je bilo temeljito pripraviti na podvig.

Vse objave:
1. del Na Kubo
2. del Naokoli po Havani
3. del Iz Havane v Vinales
4. del Vinales
5. del Med krokodili
6. del Oderuška Kuba
7. del Trinidad
8. del Camaguey
9. del Fidel
10. del Polovica poti
11. del Nazaj
12. del Moron
13. del Santa Clara in Che
14. del Slovo od Kube

.

.

.