Maja in Vili

Tokrat nama je na kolesarjenju začrtano pot prekrižalo polje sončnic. Vedno je obstajala želja, da jih poslikam, a so me kljub temu ujele nepripravljenega. Malo časa, napačna ura in ne ravno najprimernejša lokacija. Danes predstavljam rezultate. Dvomim, da se bom letos ponovno podal v boj z njimi, bo pa drugo leto zagotovo revanš. :)

Majica še vedno čaka na pranje in odstranjevanje cvetnega prahu. Neverjetno, kako se osipa s sončnic. Da ne govorim, da sem lokacijo delil z neko divjo živaljo. Nisem si upal skloniti in preveriti. Slišal sem samo čudno šelestenje med listjem. :)

Cvetove sončnic so na veliko obletavale žuželke. Ogromno čebel in še več čmrljev je rojilo okoli glave. Na srečo so imele dovolj dela z nabiranjem cvetnega prahu v svoje kanglice in so tako mojo glavo pustile pri miru. Ali pa jim je ustrezalo pozirati pred objektivom. :))

Domačini iz zaselka, ki so se sprehajali mimo, so me gledali postrani. Kdo pa še fotografira sredi njive? Verjetno se je še dolgo v noč govorilo o tem. :)