Čemšeniška planina
Lep sončen dan je v soboto kar vabil na sprehod. Kljub jutranji zamudi sva se odpravila proti začrtanemu cilju. Čemšeniška planina s svojimi 1206 metri nudi prelep razgled na Zasavje in že pred koncem zapisa lahko rečem, da je bilo čudovito.
Glede fotk bi prosil za malce prizanesljivosti, saj sem celotno opremo še testiral in morda kakšna nastavitev ni bila prava. Vsekakor sem napovedal vojno AF-ju. :) Trenutno je v mali prednosti, a posamezne bitke že dobivam.
Začetek poti je v vasici Čemšenik. Ni ravno lahko najti odcep sredi vasi, a s ponovnim ogledom sva ga našla. Pot je te dni še vedno prekrita s snegom, a to ob pravi obutvi ne predstavlja kakšnega večjega problema. Poleg tega pot navzdol dobesedno leti. ;)
Tik pred kočo se pot umiri. Do tam je pa potrebno gristi kolena. Dobre pol ure vzpona nam tule poplača lep razgled.
Dobrodošlice se razveseliva. A do samega vrha nama manjka še kakšnih 15-20 minut.
Mimo koče in hopla v hrib, da sva dosegla točko, kjer je vpisna knjiga in žig. Nato pa nazaj, kjer si privoščiva nekaj tradicionalnega za “bacile” in okrepčava želodčka.
Po kosilu na zrak in uživat v norem razgledu. Sonce nama je grelo telesi in napovedovalo toplejše dneve. Kar seveda pomeni, da bo tudi več planinskih objav.
V daljavi sva opazovala Kum. Nekoč naju pot popelje tudi tja. Sam sem bil gor že dvakrat, a potrebno bo iti še v dvoje. Hani, get ready! ;)
Za konec sem se trudil še s panoramo. Malo težav je bilo le s soncem. A za predstavo, kako lepo je zgoraj, bo dovolj. :)
.
.
.
kot vedno zmaga panorama….wide open horizons :)
Zato pa je na koncu :)
Fajn dokumentirano! :) LP a.
Hvala, a. :)
pridna sta!
Aham. Paše bit priden.
Fajn sta se imela vidim, pa na vrhu nista ravno trpela. Kakšni so pa občutki z novim fotičem?
Občutki so fenomenalni. Mal se ga je treba še navadit, ampak bo vse to kmalu.