Na Roglo, ko ni sonca

En izmed zadnjih izletov preteklega leta je bil drugačen od pričakovanega. Na fotkah z Rogle  v večini primerov občudujemo smreke, obsijane s soncem, modro nebo in tu pa tam kak idiličen sončni zahod. Tokrat pa malce drugače, saj nam ta dan sonce ni pokazalo svojih žarkov. Eva in Grega sta bila bolj pridna glede objave, sam pa sem imel preveč drugih stvari, da bi to objavil še v lanskem letu. Verjetno pa ne bo nihče zameril za zamudo, a ?  :)

Sobota dopoldan je bila, ko smo pricunfali na Roglo. In vreme niti blizu tistemu, kar smo pričakovali. Vendar smo se vseeno odpravili na sprehod. Sprva še mraz in sneg v obraz, a z vztrajno hojo smo se počasi ogreli. Takole so marširali Grega, Eva in “my precious”.

Kljub slabemu vremenu je bila zimska idila vsepovsod. Smreke so se kar šibile pod težo snega.

Ni potrebno omenjati, kdo je pri vsem tem najbolj užival. Seveda pes. Kljub temu, da je imel na vsaki tački prilepljeno kilo snega, je veselo skakljal naokoli. Globina snega mu ni predstavljala problema. Kot srna (snežna lisica) se je poganjal iz globin in se premetaval po celem snegu.

Tu pa tam je odkril kak zaklad. Verjetno zakopana kost ali ostanki poletnega govejeka :mrgreen:

Ves ta mraz se je odražal tudi v naravi. Debla in veje so bile ovite v ivje. Malce drugačna zimska idila.

Nekje na vrhu smo se odločili, da obiščemo Dom na Pesku. Slaba ura sprehoda skozi gozd nas je pripeljala do doma in privoščili smo si topel čaj.

Pot do tja smo si nekateri krajšali s fotografiranjem, nekateri pa z norčijami na snegu.

Do Doma na Pesku sicer vodi cesta, ampak to nas ni zanimalo. Veliko bolje jo je bilo ubrati peš in se nadihati svežega zraka.

Na vrhu je bilo opaziti kar nekaj zanesenjakov, ki so ob takšnem vremenu smučali. Zakaj pa ne? Nikjer ne piše, da mora vedno sijati sonce.

In tudi “aktualni” teptalniki so opravljali svoje delo. Glede na to, da je nametavalo sneg, je verjetno tudi  količina dela večja.

Za konec dneva smo se odločili, da obiščemo še gostišče Zreški gaj. Kljub temu, da je hrana tam odlična, smo odšli z grenkim priokusom. Postrežba je bila pod nivojem. Očitno je imela gospa že poln kufer gostov in ji je do popoldneva upadla prijaznost. Res škoda za tako črno piko.

Dan je kljub vsemu minil v prijetnem razpoloženju in mraz nam ni prišel do živega. Prav prijetno je kljub nizkim temperaturam noreti zunaj. Konec koncev je zima in hvala bogu, da je mraz. Bo vsaj mrčes pocrkal. Vsem tistim, ki se pritožujejo nad mrazom, pa tole: “Ja, kdaj pa bo mraz, če ne januarja?!” Zima je in tak’le je vsako leto. Če bi radi 20°C v januarju, ste žal v napačni državi. :mrgreen:

.

.

.