Reševanje vojaka Ježka

Tokrat malo drugačna objava, kot ste jih vajeni v zadnjem času. Se mi zdi vseeno fino, da zapišem kratko zgodbo o reševanju malega ježka.
Bila je čisto navadna nedelja, ko je na čisto navadnem sprehodu naš stezosledec kar naenkrat izsledil nekaj v travi. Bil je ježek, ki je tisto noč očitno precenil debelino svojega bodičastega telesa. Takole je izgledalo na začetku:

Sprva sem mislil, da se ga bo dalo rešiti tako, da bi na vso moč razmaknil ograjo, vendar sem to misel opustil. Ježek je bil tako debel, da mu tudi razmik ograje za en centimeter ne bi pomagal.

Tako mi ni preostalo drugega, kot da sem segel po skrajni metodi, kleščah. Z njimi sem počasi, a vztrajno, ščipal žico, ki je bila iz trpežnega materiala. Seveda bi s pravim orodjem to rešil v sekundi, a tule sem imel na voljo samo ene male klešče.

Vztrajnost se je kmalu poplačala. Pretrgal sem ograjo in lahko sem jo odmaknil toliko, da je ježek dobil prosto pot.

Najprej je bil v šoku, tako da sem ga ročno prestavil naprej in ko sem se kasneje vrnil preveriti stanje, ga že ni bilo več.

Ježek rešen, ograja z mini poškodbo. A misel, da sem opravil dobro delo, šteje največ. :)