Za prvi cilj na najini poti sva določila Viñales. Kot sva ob vrnitvi v Havano ugotovila, je bila to prava odločitev, saj bi zelo težko našla vstop na avtocesto iz Havane proti vzhodu. Začne se namreč kot kak kolovoz. Cesto proti vzhodu pa ni težko zgrešiti. Sprva se držimo samo obale, nato pa se pri mestu Mariel priključimo na autopisto, ki pelje proti Pinar del Rio. Največji problem kubanskih cest so oznake. Nikjer smerokazov, napis, če že je, je obledel in tako si na cesti velikokrat odvisen od iznajdljivosti. Nekje na pol poti sva celo ugotovila, da je bolje zemljevid odložiti, saj pol poti sploh ni vrisanih.
Oglejte si Kuba2 na večjem zemljevidu.
V nekaj primerih pa naju je rešila samo orientacija po soncu. Tudi tule sva sprva zgrešila dovoz na avtopisto in bi kmalu peljala v nasprotno smer. Povprašava domačina, ki nama na srečo pokaže pravo smer in ta ra ra raaa… že drviva proti Pinar del Rio. Vendar je na njihovih autopistah potrebna vsa previdnost, saj se mimogrede na cesti znajde kak pešec, kaka vprega v nasprtno smer, luknje na cesti so nujno zlo, ponekod govedo prečka cesto, poleg vsega pa na vsakem križišču domačini prosijo za prevoz. Vsekakor je tu potrebna popolna zbranost. Ko se navadiš na vse te probleme, je vožnja po avtopisti udobna. Na tropasovnici, v večini brez talnih oznak, ni veliko prometa. Nekaj kamionov in pa tu pa tam kak turist. Vseeno pa je potrebno spoštovati omejitve, saj so policaji na Kubi strogi.
V Pinar del Rio sva zavila na sever proti Viñalesu in kmalu prispeva na cilj.
Viñales je majhno mestece v slikoviti dolini, kjer gojijo najboljši tobak na Kubi. Hitro sva našla najino ulico in caso, kjer bova preživela prvo noč. Dogovorila sva se za večerjo, nato pa odšla na krajši ogled mesta. Glavno dogajanje je tule v centru, kjer je glavni trg. Zvečer se ljudje tu zberejo in zabavajo pozno v noč.
Ulice (vsaj glavne) so lepo urejene in hiške pobarvane v pisanih barvah. Tule se vidi najin avtek, katerega pa sva morala zaradi varnosti, ponoči prestaviti na varovano parkirišče. Za ceno 1 CUC ti nekdo varuje avto čez noč. Seveda sva ga zjutraj, ko sva prišla po avto, ujela na levi nogi in je veselo dremal, zavit v odejo. :) Se mi zdi, da je to varovanje avtomobilov na Kubi samo še en izmed načinov, kako povleči dodaten denar od turistov. Pa ok, če smo že tu, naj jim bo.
Ta casa je bila posebna zato, ker je imela prostore za turiste ločene od glavne hiše. Soba v kičasto vijolični barvi s kičastim posteljnim pregrinjalom in še bolj kičastimi zavesami.
Kopalnica ni bila nič posebnega. Tuš na elektriko in ostale zadeve, ki pašejo sem. Edini problem je bil v tem, da je bil tuš pokvarjen. A se gazda spomni, da je v sosednjem prostoru, kjer je še ena casa, delujoč tuš. Tako sva se šla tuširat v sosednji prostor. Hja, ni da bi se človek pritoževal. Samo da je voda :)
Pred večerjo pa naju preseneti nekaj, na kar smo pri nas že pozabili. Redukcija. Kar naenkrat zmanjka elektrike in lastnica pove, da se to večkrat zgodi. Ne vedo, kdaj bo, niti koliko časa bo trajalo. Hehe, big brother jih ima pod kontrolo :) Ko končno pride elektrika, sva sedla za mizo in večerjala. Tista črna zadeva je fižolova juha. Njihov značilen črn fižol, ki sva ga jedla še kar nekajkrat. Da ne naštevam vsega samo povem, da je bila hrana okusna in da se vsega ni dalo pojesti. In to vse za 10 €.
Od zunaj je najina spalnica izgledala takole. A ker so bili za ta dan tu že napovedani Češki turisti, sva morala prestaviti najino kramo v sosednjo caso in se posloviti od najine tukajšnje gostiteljice.
Je pa sončni vzhod že napovedoval lep dan, ki sva ga morala kar se da dobro izkoristiti, saj bova tu samo en dan.
.
Vse objave:
1. del Na Kubo
2. del Naokoli po Havani
3. del Iz Havane v Vinales
4. del Vinales
5. del Med krokodili
6. del Oderuška Kuba
7. del Trinidad
8. del Camaguey
9. del Fidel
10. del Polovica poti
11. del Nazaj
12. del Moron
13. del Santa Clara in Che
14. del Slovo od Kube
.
.
a sta potem jedla ob svečki ali v večernem mraku?
Je prišla elektika nazaj. Je bilo treba počakat pol ure, da je Fidel spet pritisnil gumb. :)