Park, tik pred zimo

V zadnjem delu lanskega leta sem zaradi zdravstvenih razlogov imel zelo malo fotografiranj. Zato se je sprehod, kot ga vidite spodaj, toliko bolj vtisnil v spomin.

Jesen je bila že v zatonu, jaz pa sem vseeno moral biti na svežem zraku in si nabirati novih moči. Celjski park je kljub turobnemu vremenu še kazal znake življenja in kar nekaj motivov je takrat nastalo. Najzanimivejše je bilo, ko sem fotografiral grmovje, ki se je bohotilo s svojimi plodovi, je na vejo pred objektiv sedla ptica. Če je bila znanilka boljših časov, ne vem, je pa prijetno popestrila fotografijo.
Nabrana energija tistega in nekaj prihodnjih dni, se mi je zelo poznala pozimi, saj je okrevanje šlo po načrtu.