Potovanje v Oman, 10. del
Pred nama je bil predzadnji dan pustolovščine v Omanu in dan, ki je bil namenjen raziskovanju. Odločila sva se, da poskusiva priti čim nižje po vzhodni obali in najti prostor za kopanje. Najprej sem naredil še nekaj fotografij mesta Sur, nato pa na pot proti jugu.
Vse skupaj sva se oddaljila cca 100 km iz Surja, vse do Asilaha. V tistih krajih se že pričenja puščavsko okolje, saj je vse naokoli polno sipin.
Zato je tudi bolj nevarna vožnja z avtom, ki ni 4×4. Blizu mesta Asilah sva se ustavila v neki mali vasici, kjer sem fotografiral zapuščeno stavbo. Medtem so k nama pritekli otroci, polni navdušenja in uspelo mi je, da sem dve dekleti fotografiral. Počutili sta se kot manekenki in ko sem jima pokazal fotko, sta bili obe navdušeni.
Pot je klicala dalje in nekje blizu mesta Al Siwayh sva našla kotiček za kopanje. Mivkasta plaža, neskončna in prazna, kot vse do sedaj. Edina pomanjkljivost te plaže je bila, da ni bilo sence, a se je dalo preživeti tudi to. :)
Po končanem kopanju sva si privoščila malico v avtomobilu, ki je minila ob jezi nad muhami, ki takoj zavohajo hrano in jih je bilo polno v avtu. Ko sva to rešila in pojedla do konca, sva se odpravila iskat še kakšno plažo, da ne bova cel dan na isti. Žal je bilo iskanje neuspešno. Preiskala sva obalo vse do Surja, a primernega prostora za kopanje ni bilo. Če pa že, je bilo nedostopno zaradi pečin. Preverila sva celo plažo ob Hotelu Sur, pa je tudi tam izgledalo klavrno. Tako sva se vdala v usodo in odločila, da je to TO za danes. In ker sva vedela, da v Omanu ni nič iz prve, sva počasi začela iskati restavracijo. Med potjo sem naredil še fotografijo trdnjave Sunaysilah, nato pa nazaj proti mestu.
Našla sva restavracijo z mamljivim imenom Sea Shell Restaurant. Za vsak slučaj preverim, če imajo ribe. Povejo mi, da ne. Natakar je bil kar začuden, zakaj ga to sprašujem. :D Omenil pa je, da imajo pečene putke. Itak! Se mi zdi, da vse omanske putke končajo v Surju. Sledil je plan B, Zaki restaurant in ta je bil… zaprt! Je pa odprt na drugi strani mesta, kjer imajo kebab in – PUTKE! Zato je sledil plan C: v center mesta poiskat ribjo restavracijo. Zaradi enosmernih ulic sva morala malo naokoli in da sva prihranila čas, sva malo sekala ulice, da ne bo potrebno voziti celo pot naokoli. Malenkost sva se izgubila, porabila ogromno časa in prišla nazaj na izhodišče. Grrrr! Od silne jeze sem tam parkiral avto in sva se v mesto odpravila peš. Jedla sva v grill restavraciji nasproti Sea Food restavracije izpred nekaj dni. V ponudbi so imeli celo ribe. Juhej!
Prava drama se je odvijala, ko sva jedla. Ko sva izkoščičila ribo, so se na kosti vsule muhe. In to ne deset, dvajset, ampak milijon muh! Cel krožnik je bil prekrit na gosto z njimi. Se mi zdi, da so priletele vse muhe Surja k nama na krožnik. Grozno je izgledalo… Celo tako grozno, da si nisem upal fotografirati, saj sem moral čuvati preostalo jedljivo hrano, da mi je niso okupirale muhe.
Sledil je še prijeten sprehod po centru mesta, kjer sva opazovala množice Indijcev, ki so posedali po pločnikih. Očitno jim je takšno druženje v navadi. Med iskanjem trgovine, kjer bi kupila čokoladico, sva se izgubila in na koncu dva muffina kupila v trgovini tik pred hotelom. Volk sit in koza cela. :)
