Reševanje vojaka Ježka 2

Dolžan sem vam zgodbo o našem ježku oz. da jo povežem z naslovom te objave: zgodba o Reševanju vojaka Ježka št. 2. O razburljivi prigodi reševanja v prvem delu, si lahko preberete v takratni objavi, danes pa čisto posebna štorija z mednarodnim zapletom. :)

Naš ježek je en zelo poseben ježek. Pred potovanjem se skrije v kovček in s svojo karmo ugodno vpliva na varno pot in srečno vrnitev domov. Ježek je vedno najden šele ob prihodu, ko razpakiramo kovčke v hotelu. Z nama je bil že na raznih koncih sveta.

Takole je užival na Kubi,

se sončil na otoku Lefkas,

obiskal sedmi kontinent – Antarktiko,

in občudoval toplo morje v Egiptu.

Ko sva bila na Kalymnosu, ga je nadomeščal medvedek, ker je ježek ravno takrat odšel na drugo potovanje.

Nazadnje ga je pot vodila v Oman, kjer bi se njegova zgodba kaj kmalu lahko klavrno končala.
Kot vedno, ježka poskušava ovekovečiti na kakšni markantni lokaciji in tudi tokrat ni bilo drugače. Odločila sva se, da ga vzameva s seboj na ogled suhe rečne struge oz. wadija Al Jizzi, ki je od hotela oddaljen približno 80 km. Lep sončen dan ni dajal znakov, da se bo zgodilo kaj posebnega in potem, ko sva končno našla wadi, sva ježka tudi fotografirala. Takole je izgledalo vse skupaj. Sonce, suha rečna struga in veliko kamenja.

Kasneje sva opravila z ogledi še nekaj lepih točk okoli Soharja in dan zaključila z večerjo v hotelu Al Wadi. Po večerji sva doživela naliv, ki je v hipu zapolnil vse rečne struge in z nekaj sreče nama je uspelo priti do najinega hotela, preden so bile ceste poplavljene in neprevozne.

Naslednji dan je minil brez stresa, saj sva poležavala na plaži in uživala v sončnem vremenu. Panika je zavladala proti večeru, ko ježka nisva našla! Premetala sva vso prtljago, kovček obrnila naokoli (nisem vedel, da ima lahko kovček toliko skrivnih mest), pregledala avto, a ježka nikjer. In potem naju prešine: “Pozabila sva ga na fotošutingu…” Grozaaa! Tuhtala sva, kaj storiti in ni manjkalo veliko, da bi se odločila ter reveža pustila v Omanu. A sem rekel: »Nič, ježka bova rešila. Če je z nama povsod po svetu in nama prinaša srečo, mu to dolgujeva!« Tako sva se z mešanimi občutki odpravila spat in takoj zjutraj hitro pojedla zajtrk, da sva čim prej šla na pot. Glede na to, da je ježek dve noči preživel na prostem, od tega eno s hudim nalivom, sva po malem obupala nad idejo, da ga sploh najdeva. Obstajala je tudi možnost, da bi ga odnesla divja žival.

Slabih 100 km vožnje mine hitro in prijetno. Glede na to, da je cena bencina 24 evrskih centov / liter, naju poraba ni skrbela. Še nekaj peščenih zavojev je bilo pred nama in že sva bila na kraju zločina. Kar stekla sva proti lokaciji, kjer sva ga nazadnje slikala in pozabila ter ga le zagledala! Ubogi ježek je ležal, prevrnjen na tleh, pozabljen od vseh in vdan v usodo. Ko sem ga pobral, se mi je skoraj utrnila solza. Tako vesela sva bila, da sva zaplesala “srečni ples” in zavriskala: “Ježek je rešen!”
Tako bo lahko z nami potoval še vrsto let. In upam, da bo še nadalje prinašal srečo. :)