Potovanje na Antarktiko – 8. del

 In Antarktika

Najino potovanje se je počasi bližalo koncu. Tik pred koncem sva Antarktiko doživela še v lepem, sončnem vremenu. Cilj je bil Mikklesen Harbour, a ker je bil zapolnjen s plavajočimi gorami ledu, je bilo sidranje ladje nemogoče. Zato smo zasedli Zodiake in se vozili po zalivu. Opazovali smo mogočne stene in nekajkrat ujeli tudi krušenje ledenika v morje.

 

Čez nekaj časa nam je uspelo, da smo se izkrcali na obalo. In vreme je iz minute v minuto postajalo bolj kičasto. Ker smo dobili informacijo, da je na drugi strani hriba tjulenj, sva se naglo najprej podala tja, saj nisva želela, da zamudiva priložnost videti ga od blizu.

 

Tjulenj se je v miru sončil in pretegoval svoje telo. Ni se pustil preveč motiti in lahko smo ga fotografirali iz vseh kotov.

Na tem delu otoka (Trinity Island) je opuščena argentinska baza, ki okolici vdahne svoj čar. Okoli nje pa ogromno pingvinov, ki gnezdijo in valijo jajca. Žal smo bili prezgodnji, da bi lahko opazovali puhaste pingvinje mladičke. Po pričevanjih, jih je naslednja ekspedicija, ki je bila tu čez štirinajst dni, že videla.

 

 

Pri vkrcanju nazaj na Zodiak nam je nemirno morje povzročalo nemalo preglavic. Veliki valovi so pljuskali po nas in komaj nam je uspelo, da smo se vrnili nazaj na ladjo. Tam je sledilo kosilo in popoldanski počitek. Med tem časom je ladja plula do Cierva Cove, kjer smo naleteli na idilično Antarktiko. Sonce, nebo brez oblačka in mirno morje. Tako smo takoj poskakali v Zodiake in se odpravili na vožnjo po zalivu. Zanimivo na Antarktiki je tudi to, da ne boste nikoli opazili sledi letal na nebu. Nad njo namreč velja prepoved letenja za vsa potniška letala in tako lahko res uživamo v čistem nebu.

Kmalu smo naleteli na tjulnja, ki se je sončil in dremuckal na ledu. S čolni smo se mu približali na nekaj metrov – bližje ni šlo, saj nas je oviral led na vodi.

V bližini je plaval tudi kit, a v trenutku, ko smo ga želeli fotografirati, se je zarinil globoko pod ledeno odejo in izginil iz pogleda. Škoda. Smo pa lahko opazovali jate pingvinov v vodi, ki so pridno nadomeščale delfine. :)

V nekem trenutku smo videli, kako se je del velike ledene gore zrušil v vodo in se po nekaj sekundah z veliko hitrostjo dvignil ven. Spektakularno! Naredili smo še nekaj posnetkov, ki spadajo v kategorijo “must have”, nato pa je sledila vrnitev na ladjo.

Tam nam je osebje pripravilo popoldanski piknik s prigrizki. In to ne piknik v jedilnici, ampak na palubi. Glede na ugodne temperature, smo lahko na prostem postopali samo v jopicah. Martinčkanje v pravem pomenu besede…

 

Tik pred odhodom nam je narava postregla s še enim čudežem: čudovito svetlobo, ki je iz obeh strani obsevala ledene gore v vodi. Tako je nastala modra barva, ki je očarala vse, ki smo še ostali na krovu. Nepozabno!

Čakal naju je še zadnji dan Antarktike, ko smo obiskali poljsko raziskovalno postajo.

Recommended Posts
Showing 10 comments
  • Tina
    Reply

    kak je pa lepo.sanjsko!

    • Saso
      Reply

      Jp… lepo je bilo. Tudi ob sončnem vremenu nekaj posebnega.

  • simon
    Reply

    Čedno, ni kej ;)

    • Saso
      Reply

      Že vidim, da jih bo kar nekaj pogrešalo objave, ko zaključim :)

      • simon
        Reply

        jp, takihle nikol dost ;)

        • Saso
          Reply

          Pride še ena – zadnja objava. :) Potem pa žal konec Antarktike.

          • Urša
            Reply

            wow, res fajn! Potem pa pride Oman?

            • Saso
              Reply

              Hmm…verjetno Oman ja. Samo malenkost ob potrebno počakati.

              :)

  • jernej
    Reply

    dbest! glede na stevilne odbojne povrsine /sneg, led, voda/, si uporabljal polarizator?

    • Saso
      Reply

      Jernej, mhm. Je bil na manjšem objektivu vedno gor. 70-200 pa brez. :)

Leave a Comment

Contact Us

We're not around right now. But you can send us an email and we'll get back to you, asap.

Not readable? Change text. captcha txt

Start typing and press Enter to search