Potovanje na Antarktiko – 7. del

Nov dan in nov cilj. Tokrat Neko Harbour, kjer je sprva kazalo, da ne bo moč pristati. A se je izkazalo, da ni tako hudo in smo lahko šli na obalo. Tokrat spet celinska Antarktika in kot se je pokazalo kasneje, tudi zadnjič na našem potovanju.

Izkrcali smo se na obalo in uživali ob pogledih na Gentoo pingvine, ki so drug drugemu kradli kamenje iz gnezda. V tem zalivu je pingvinov ogromno in temu primeren je tudi smrad, ki ga ustvarijo. A kmalu se nos navadi na to in samo še uživamo, ko se vzpenjamo v hrib.

 

Pobegnila sva na svoj konec in se za hip usedla v sneg. Uživala sva v tišini in pogledu na Antarktično morje. Spokojno je bilo in kar težko se je bilo vrniti nazaj med ostale.

 

Opazovali smo ledenike zaliva Neko in se čudili naravi, ki je iz minute v minuto spreminjala svoj obraz. Sprva je bilo samo oblačno, nato je sledilo močno sneženje, ki se je nato spremenilo v meglo. In kar težko je bilo gledati na vse strani in občudovati lepote narave. Smo pa za hip ujeli tudi lom ledenika. Gromozanski pok in val, ki nam je dal vedeti, da ni varno biti blizu roba.

 

 

 

Tukaj smo imeli na voljo dovolj časa, da smo se nagledali pingvinov in narave. Tako je nastalo dovolj fotografij za spomin na ta lep konec sveta.

 

Za popoldansko turo smo imeli napovedano vožnjo z zodiaki po Wilhelmina Bayu, kjer bi iskali tjulnje. Nizka oblačnost je dajala svoj pridih vožnji s čolnom. Temperature pa so bile tako nizke, da je morje začelo zmrzovati.

Žal naš čoln ni našel tjulnjev. Je bilo pa veliko ptičev in morje, ki se je spreminjalo v ledeno brozgo. Zanimivo je bilo s čolnom broditi po gosti ledeni masi.

V vodi smo opazili tudi 10.000 let star led, ki so ga naši skiperji “nabrali” in smo ga na ladji uporabili za hlajenje koktejlov. Tako je pijača pridobila na vrednosti. Treba ga je bilo poizkusiti. Enega za kri in to je to!

Za ponoči smo imeli napovedano prenočevanje na celini. Le-to naj bi bilo v šotorih. Žal nam je vreme krojilo usodo in je vse skupaj padlo v vodo. :( Škoda, saj sva se z albeznijo tega res veselila. A narava ima svoje načrte, tako da sva to prepustila za drugič. :)