Zgodba nekega časa

 In Fotografija, Razno

Terezija je živela skromno. Mala črna kuhinja s starim kuhinjskim priborom na polici, spalnica, z okni proti soncu in dnevni prostor, kjer je velika krušna peč skrbela, da ji je bilo pozimi toplo. Ni bilo potrebno veliko, da je bila srečna. Danes bi bilo vse to marsikomu premalo. Njej je bilo dovolj. Imela je prijateljice, ki so ji pisale razglednice z morja in imela je mir, ko si je želela samote. Skrita od ponorelega sveta se je prebijala skozi življenje, vse do dne, ko je zapustila ta svet. V stari težki omari je še vedno obešen plašč. Kot da ni bilo časa, da bi si ga nadela. A domek je ostal. Zaprašen, propadajoč in prazen.

Vstopil sem s spoštovanjem do nje in do prostora, ter se v trenutku prestavil nekaj desetletij nazaj. Vsaka podrobnost je govorila svojo zgodbo in v tistih nekaj minutah sem posrkal toliko zanimivih stvari, da je bilo kar težko oditi. Ostale bodo fotografije, ki nas spominjajo na to, da je bilo včasih življenje trdo in neizprosno. A so ga zato vsaj znali ceniti.


Recent Posts
Showing 12 comments
  • Mädchen für alles
    Reply

    Prav prah v nosu sem začutila ob pogledu na te fotke. Kot bi bila tam. Krasno si ujel duh tistega časa. Ta hišica je pravi zaklad starih predmetov.
    LP

    • Saso
      Reply

      Mhm, ogromno zanimivih stvari je notri. Mogoče se še kdaj vrnem.

  • Irena
    Reply

    ja, leta 1960 je bila še živa…jo še vedno vidim kako stoji med vrati njene črne kuhinje…nekje iz ozadja pa slišim glas njenega Matjaža…(med počitnicami sva jih s staro mamo obiskovali)

    • Saso
      Reply

      :) 1960 je bil tudi datum na nekaterih dokumentih. Očitno je od takrat vse enako, kot je bilo.

  • simon
    Reply

    thumbs up Sašo

  • Geccko
    Reply

    Tale hišica je pravi zaklad fotografskih motivov. Fenomenalno si ujel razpoloženje njenega takratnega življenja.

    Upam, da je zadeva dobro skrita, da je vandali ne najdejo.

    Lp
    Jan

    • Saso
      Reply

      Hvala.
      Je lepo skrita. Oz. vsaj toliko je odmaknjena, da ne bo hudega. :)

  • Jernej
    Reply

    Tale serija pa zmaga! Fenomenalne fotke! …in se strinjam z Janom…tole hiško bi vsak z veseljem šel fotkat :)

    • Saso
      Reply

      Hvala Jernej.Ko sem prvič videl hiško, me je takoj “zagrabilo” za fotkanje. A sem imel s seboj samo 70-200, zelo nerodna reč. Naslednjič sem se vrnil pravilno opremljen in zadeva je izpadla kot je. Glede na komentarje je OK :)

  • Eva
    Reply

    Mmmm spomini ko smo kot mali lumpi skakal po temle podstrešju in se skor …… v hlače, ko je škripalo pod nogami…

    • Saso
      Reply

      Je še vse isto. :)

Leave a Comment

Start typing and press Enter to search