Nikjer nikogar

Zadnje dni si dovoljujeva malo več oddiha v naravi. In kako zelo to prija! December je bil nepredvidljivo umirjen in očitno so rezultati tu. Že cel mesec naju razganja in narava, svež zrak in ostale pritikline so samo dodaten plus pri polnjenju baterij. Owjeeea, lepo je zunaj, sploh če ti uspe najti kotiček, kjer ni preveč obiskovalcev. Posledično tudi več morim s fotografijami te tematike, a kdor se jih bo naveličal, bo preklopil drugam. Nikogar ne silim v branje in gledanje. :)

Tokrat sva našla sneg in lepo je bilo poslušati škripanje pod nogami. Sprehajalcev pa nič.

Čisto sama sva tavala skozi gozd in se pretihotapila mimo zelo stare hiške. S klopi naju je opazovala samo črna muca. Vsaj tako sva mislila do takrat, ko naju je ob vrnitvi ogovorila stara ženica. Verjetno je že na začetku oprezala izza zastrtega okna.

Res, da je narava sedaj večinoma odeta v “dolgočasne” barve, a sva ob koncu poti naletela na živo zeleno cipreso, ki je ponujala odlične motive in tako verjetno zadovoljila tudi nekaj barv željnih bralcev.

Ob koncu izleta sem dobil še odlično idejo za fotografiranje, ki je sicer že uresničena. A o tem v eni izmed prihodnjih objav.