1. septembra se iz mirnega vsakdana vedno predramim v hrup in drvenje v vse smeri. Promet je nemogoč, ljudje hitijo po opravkih, hupanje na cesti se poveča, kolone so daljše, nervoza večja, da ne omenjam količino izpušnih plinov, ki se bohoti okoli cest. Verjetno vas je malo, ki opazite, kako se narava zavija v jesenske barve.

Že kratek sprehod po parku ali bližnji okolici nam ponuja čudovite prizore. Vse skupaj bo lepše čez kakšen mesec ali dva, ko bo jesen v polnem razmahu. Tokrat sem želel ujeti še nekaj zelene barve, saj bomo nanjo (izvzevši zimzelene rastlinice) nato čakali do pomladi. Nisem se mogel načuditi, koliko zanimivih motivov je bilo na tako kratki poti.

Na polovici začrtane poti naju je namočil dež, tako da sva se obrnila in se, hitreje kot sva mislila, vrnila proti avtu. Vseeno je hitra napolnitev baterij dala dovolj moči za ves teden in še danes je, kljub ogromni količini dela, minilo, kot bi delal samo 5 minut. Upajmo, da bo še nekaj časa držalo. V nasprotnem primeru bomo šli na nov sprehod. :)

Vzemite si kakšno urico prostega časa in se sprehodite v naravi. Glejte okoli sebe in opazujte tudi tiste malenkosti, ki jih velikokrat spregledate. Ni vse v večernih poročilih in španskih serijah. :)

Sorodne objave: