Kljub temu, da zgodovina Noči pod kostanji sega v daljne leto 1978 priznam, da sem za ta dogodek letos slišal prvič. Reees! In še to čisto po naključju. :) Sem se pa zelo hitro odločil, da se je bom udeležil, če to kaj pomaga. Med nabiranjem informacij, kako vse skupaj izgleda, je bila prva beseda – dež. OK, če je takšna tradicija, naj bo. Bomo pa slikali po dežju. Saj imam čisto novo rumeno palerino. Celo razdišala se je že :)). Kot po naključju je bilo letos vreme idealno. Vse skupaj je kazalo na to, da bo večer odličen.

Publiko je za začetek ogrevala skupina Tramontana, ki sem jo iz fotografskega vidika zamudil, med glavnimi nastopajočimi pa so bili za Tanjo Žagar napovedani Mi2. Odlično!

Tanja je svoj nastop opravila kot se spodobi. Zapela je nekaj svojih hitov, nekaj priredb in skladb, ki jih je prepevala še kot Foxy-ca. :) Povprečna starost publike pri Tanji Žagar malo zraste, saj so si njen nastop ogledale vse mamice, ki so vztrajale na prizorišču, poleg tega pa tudi gospodje, ki so jih spremljali, niso bili prikrajšani. Radovedno so si pasli očke na odru. ;)

Škoda, da Tanja nima kakšnega spremljevalnega banda. Zadeva bi izgledala veliko bolje in ji ne bi bilo potrebno sami odigrati vse instrumente, vključno s harmoniko. :)

Vmes so se objektivu nastavljali raznorazni pomembneži. ;) Se mi zdi, da so omenili, da so neki band. Ime sem žal pozabil, zato fantje – brez zamere. Mogoče pripišete v komentarjih.

Nad številnim občinstvom sem bil presenečen. Že pri Tanji Žagar se jih je nabralo ogromno, kasneje pa je bila številka še večja. Pri nastanku tele fotografije sem v živo spoznal tudi Špelo, organizatorko. Moje edino poznanstvo, ki se je začelo na strehi gasilskega avtomobila. ;)

Vtisi po zaključku tega nastopa so bili fenomenalni. Dobra organizacija, varnost na nivoju, VIP kot se spodobi. Tudi Tanja me je prijetno presenetila. Preprosta, nič vzvišena in zelo prijazna oseba.

Nato je med publiko zarohnelo, saj je na oder prišel čisti rokenrol!  Owwwwjeaa! \m/  (to be continued…)

Sorodne objave: