Nikoli nisem bil ljubitelj gneče po planinskih poteh. Veliko raje izbiram poti, kjer se vsemu temu izognem. Tudi to soboto je bil namen zaviti stran od glavnih gorskih prometnic, a sem zaradi spregledanega  smerokaza spodletel na vsej črti. :) Na srečo je bila ura zgodnja in se je glavno obleganje vrhov šele pričenjalo. Kljub sprva zgrešeni poti, sem do točke spoznanja veselo “zapravljal” čas s fotografiranjem in uživanjem v jutranjem hladu. Sonce se je lesketalo prek pašnikov in pravi užitek je takole zjutraj pohajkovati naokoli.

Meglice se še niso uspele dvigniti. Jutranjo tišino je motilo le zvonjenje kravjih zvoncev v daljavi .

Travniki so ta čas v polnem sijaju. Alpski ranjak prevladuje s svojo rumeno barvo, a se mu pridružujejo tudi ostale gorske cvetlice. Kasneje mi je uspelo najti tudi vrh, poln planik. Se vidi, da je na odmaknjenih poteh cvetje varnejše.

Moj nenačrtovani cilj je bil tu dosežen. Kapelica na Molički peči je bila s svojimi 1780-mi metri nadmorske višine nekoč najvišje ležeča na Slovenskem. Sedaj pa jo prehiteva Kredarica.

Dan, ki ni šel čisto po planu, a je bilo kljub temu lepo. Vsekakor sem se imel bolje, kot tistih nekaj planincev, ki so malo čez dvanajsto uro šele pričenjali svoj vzpon.

Sorodne objave: