Točno na dan, ko je bil nečak Anže star pol leta, fotografiranje zaradi izrednih okoliščin ni bilo možno. Zato smo se dogovorili za kasnejši datum. Mali tako ali tako ni opazil razlike. Fotke za 6-mesečni rojstni dan sedaj so in tako bo imel na stara leta kaj pregledovati.
Sprva smo ga vgnezdili izza rešetk, a mu ni bilo preveč všeč.

S pomočjo igračk se je situacija spremenila. Nasmeh se je razlezel čez obraz in shooting je stekel.

Žal so nas prekinili obiski, kar je botrovalo temu, da je pučo postal slabe volje. Tako zaželen nasmeh smo mu izvabljali s skrivno tehniko in na trenutke je delovalo. Sedaj ostaja samo še želja, da bo v prihodnje tudi ati gledal v kamero. :)

Za pomiritev je bilo okoli nas dovolj detajlov, a žal je bil mali že “na oni strani”, kar je pomenilo, da se bo shooting počasi zaključil.

Nekaj fotk smo vseeno uspeli narediti. Kje pa piše, da mora biti vedno nasmejan? Naj vidi, da zna biti tudi tečka. :)

Proti koncu ga je zamikal moj fotoaparat. Očitno že ve, kaj bo počel v prihodnosti. A do takrat bo samo poziral, če bi rad imel kaj fotk.

.
.
.





mah sej sm spet brez besed. Car si! Hvala mučos gracias….
mojmojmojlupči!!!!!!!!!!!!!
se bom potrudil gledati v objektiv. nisem navajen :)
drgač pa odlične fotke!