Z izleti v hribe ponavadi povežemo tudi zeleno naravo. A tokrat temu ni bilo tako. Odločila sva se za malo drugačno pot, ki je na koncu izpadla prav fino. Drugačno, divje in predvsem brez gneče na poti.

Pogled v dolino je razkrival naravo v vsem svojem sijaju, a slika okoli naju je bila drugačna.

Nekaj zelenja sva našla, a rastline so bile bolj izjema, kot pravilo. V tej nadvse čudni deželi samih palic in kamnov, je najbolj užival naš pes.

Kot pravi neka pesmica:

“In Slovenia, you can always find holes. Very nice holes.

And when you find a hole, you have to start to dig.

And if you dig, dig, dig enough, you come to a bigger hole.” :)

“Opustoši, opustoši me ljuba,

opustoši za poslednjo noč,

za zadnjo noč.”

Meja, kot bi jo zarisal s svinčnikom, je ločevala del gozda od opustošenja. Ta drevesa so ušla besnenju narava. A do kdaj?

Spet lep izlet, ki nama je osvežil telo in duha.

Nad Krvavcem so se pričeli kopičiti nevihtni oblaki in debele dežne kaplje so že škrabljale po tleh. To je bil znak za odhod.

.

.

.