Pred časom sem vas ogrel s prvim delom fotografij s Kube, a pritisk s strani bralcev je bil iz dneva v dan večji. Zato prilagam še drugi del in bogsigavedi, če ne bo to tudi zadnji. :D

Polet na Kubo se je pričel v Benetkah. Rana ura, megla in utrujenost so bile samo malenkosti, ki so napovedovale en lep dopust.

Kot pričakovano, je na drugi strani vreme dovoljevalo nošnjo kratkih hlač. In to v marcu. :)

Prve dni sva bolj previdno opazovala okolico in se pridno učila špansko. A ko enkrat steče, je komuniciranje preprosto.

Karibsko sonce je vedno znova dokazovalo, da fino pogreje. Zato je bilo potrebno tu pa tam iskati zavetje pod hladnim listjem.

Trinidad, eno izmed najslikovitejših mest privabi ogromno turistov. In v tej gneči imajo tudi jineterosi svojo moč. Ni hudič, da te ne dobi! “Casa z garažo? V starem mestnem jedru? No problemo, amigo.” Vse dobiš. Le da ob prihodu ugotoviš, da znajo mojstrsko lagati v oči. Seveda dovolj “močnim” turistom ostaja možnost, da izgovorijo magično besedo:  “Ne!” :) Potem obvezno sledi zgodba o bolnih otrocih, a na srečo sva takšnih vajena. :mrgreen:

Camagüey je bolj prijazno mesto. Pravega turističnega vrveža ni in na ulicah srečaš tiste prave “domino” zanesenjake. “Lahko slikam?” “No problemo.” :)

In nagrada za najslikovitejši trg na Kubi gre v …Camagüey.  Plaza San Juan de Dios je en izmed najlepših. Da ne govorim, da sva v tem mestu stanovala pri najprijaznejši gostiteljici. Maria-Eugenia zna poskrbeti za goste.

1 CUC za kokos je veliko. A če veš, da je kokos zrasel na plaži, kjer poležavaš, da je naraven, zelo zdrav in da je še okus dober, je vredno.

Najstarejša kubanska cerkev se nahaja v Baracoi. Tam, kjer so nama prodali neuporabne znamke in spotoma zatrjevali, da so prave, za Evropo. Banda cahanska! A težko je biti cel dopust 100% skoncentriran. Na srečo je ta nateg eden manjših. Sva hitro pozabila.

Proti koncu dopusta je bil čas za sprostitev. Izbrala sva nekaj plaž ob poti, kjer sva namočila tačke. Ni, da ni, bi rekli nekateri.

Tudi tale pomol je pripomogel k temu, da sva pozabila na nizke temperature v Sloveniji.

A sem že rekel: “Ni, da ni” ? :mrgreen:

Čudovita Havana Vieja. A bog ne daj, da zaviješ v stransko ulico. Tam se vzdrževalna dela še niso pričela. Manjana!

Najslavnejša tovarna tobaka pa čisto po kubansko – zaprta zaradi prenove. Od ponedeljka do ponedeljka. Ste uganili, kateri dan sva prišla tja? :D

Nazaj sva se peljala s Pontiacom, letnik 1950, oziroma “what’s left of it.” A je posebno doživetje. Da ne pozabim, tudi taksist je imel bolne otroke. :D

Nekaj slabih in veliko lepih stvari naredi to potovanje eno izmed tistih, ki bo še dolgo ostalo v lepem spominu. Kuba je enostavno Kuba. Kdor je bil tam, vé o čem govorim. In če vam jo uspe ujeti, vam ne bo žal.

Hasta La Victoria Siempre!

.

.

.