Bi že bil čas, a? :)

Dnevne temperature okoli 30°C, odlična hrana, potepuški psi, poceni in dober rum, prelepa pokrajina, revščina, stari avti, zanimivi ljudje, salsa, Che, rajske plaže, prosjačenje, cigare, žive barve, ceste, da te kap, neskončne plantaže, revolucija, mojito… Z eno besedo samo: WOW!  Kuba je dežela, katero je treba doživeti, da verjameš.

Celotno potovanje po Kubi sva zaključila po 3635 prevoženih kilometrih. Kar veliko, a potrebno, če želiš videti in Viñales in Baracoo. Našlo pa se je tudi nekaj dni za poležavanje na plažah. Doživela sva toliko stvari, da je težko izpostaviti karkoli. Vsekakor naju je Kuba navdušila. Nekaj negativnih in nekaj pozitivnih stvari, a vse skupaj bo ostalo v spominu, kot še eno odlično potovanje na drugi konec sveta.

Za prikaz poti se opravičujem, a žal brezplačnik wordpressa ne omogoča kakšne boljše ponazoritve poti. :mrgreen: Bo pa slika vseeno v pomoč.

Pristala sva v Havani in se po dveh dneh privajanja odpravila proti zahodu otoka. Prek Pinar del Rio v Viñales, kjer uspeva najboljši tobak na Kubi.

Od tam po dveh dneh mimo Prašičjega zaliva do Playe Giron. Vmes sva si ogledala še krokodiljo farmo.

V Trinidadu sva bila dva dni. En dan sva si odtrgala za kopanje na čudovitih peščenih plažah.

Poleg ostale hrane, sva okušala še pregrešno dobre jastoge

in oprezala za zanimivimi obrazi po ulicah Camagueya.

Veliko noči so nama ukradli (kdo bi si mislil) petelini :evil: …

… a je bilo vse poplačano, ko sva zaključila pot na kakšni idilični lokaciji, kot je tale v Siboneyu.

Bolj sva šla proti jugu, lepša je bila pokrajina. Morje je dobivalo magične barve in težko se je bilo peljati mimo. :)

Ob poti pa ogromno “oglasnih panojev”, da ne pozabimo. :neutral:

Da je pokrajina na Kubi čudovita, sva že vedela, a vseeno naju je vedno znova navdušila.

Sledil je obvezen postanek v Santa Clari in poklon Che-ju…

… nato pa še obisk kadilnice v slavni tovarni cigar v Havani.

Uživala sva ob prekrasni, a žal razpadajoči arhitekturi mest…

… in se zadnji dan poklonila še pesniku Jose Marti-ju na Plazi de la Revolucion.

Vseskozi naju je čuval že vsem poznani slepi potnik, ježek. :)

Sedaj bo moja vest mirno spala naprej. Bralci pa boste lažje dočakali naslednje objave. :)

.

.

.