…zna biti zelo prijetno. Ni tiste nervoze, da je treba vse poslikati, ni potrebno prenašati aparata v hrib in lahko se posvetimo drugim stvarem. V soboto je bil eden redkih izletov, kamor ga nisem vzel. Kljub temu, da sem nekaj časa razmišljal, ali je to dobro ali ne, mi kasneje ni bilo žal in tudi brez fotografij je bil dan čudovit.
Tokrat se je v Uncu zbrala prav posebna druščina. Bivši “kameradi” iz naših trekingov na Kilimanjaro in Island peak. Vsega skupaj nas je bilo okoli 30 in res je bilo prijetno srečati nekaj, že dolgo nevidenih obrazov. Skupaj smo se nato odpravili še na Slivnico, 1114m visoko kopasto goro nad Cerkniškim jezerom. Lahek vzpon je minil hitro, na vrhu pa smo se podprli z domačo hrano in vse skupaj zalili z nekaj kozarčki domačega vina. Kljub temu, da se je čez cel dan zadrževala meglica, nas je na trenutke pogrelo tudi sonce. Ob vrnitvi v dolino pa nas je čakala še odlična pojedina pri organizatorki. In sklenili smo, da bo to potrebno ponoviti. In druženje naj bi postalo tradicionalno.
Ker pa je to le fotografski blog, sem vseeno na vrhu naredil eno fotografijo. Žal kvaliteta slike ni na nivoju, so pa spomini toliko lepši. :mrgreen:
.
.
.
To je res da je fajn tudi brez it kam, sam glih ponavadi se pol zgodi al pa da videt kej tajga, da ti je pol žal da ga nimaš zraven !!!
Ja, no ja… Jaz sem se pa tako navezala, da ne grem več brez fotiča nikamor. Čeprav vem, da bi v hrib precej lažje lezla brez vse te krame… Ma, če je pa potem tako fajn fotke pogledat no… :)
Ja, pa še mi bi jih zdaj lahko gledali, tako jih pa nimaš… :)
Da ne greš več kam brez fotiča! Jasno!? :)))
@ easyriderka: mhm, sem se že velikrat opekel tak. Sam zdej na srečo ni blo take situacije
@ malea: Razumem! :)
Saj ponavadi sem tudi jaz tak freak. V hrib pa dva objektiva s seboj. Od tega je en 70-200. Sem ko mula. Tokrat mi res ni pasalo.