Kot sem že v eni izmed prejšnjih objav omenil, je bil tisti dan moj primarni cilj Mrzlica. Vendar sem s potjo na Mrzlico začel šele, ko sem končal vzpon na Golavo. Ura se je nagibala že krepko prek 10 dopoldan, ko sem po “ovčji poti” pricapljal z Golave. Po tem spustu je sledila kratka ravnina po prijetni senčki.
Nato se je malce odprlo in pred seboj sem zagledal Mrzlico. V tistem trenutku sem razmišljal ali naj grem še dalje ali počasi obrnem in spokam domov. Temperatura je ravno pričela naraščati in vročina je že “sekala”. Ampak, ker sem si za tisti dan zadal cilj, da pridem na Mrzlico, je moja trmasta buča odločila, da grem dalje.
Najprej mimo pašnikov, katere je varoval električni pastir…
Najprej mimo pašnikov, katere je varoval električni pastir…
Tik pred nadaljevanjem vzpona na Mrzlico sem se ozrl še nazaj na Golavo, katera je že bila preplezana. In to po levem grebenu, ki se lepo vidi spodaj na sliki.
Nato je sledila pot po gozdni cesti, kjer se je sonce lepo poigravalo s smrekami. Malce pavze je pasalo tudi meni.
Nato pa na travnato pobočje, kjer se je lepo odpiral pogled na dolino.
Počasi pa sem se že bližal vrhu, kjer je bila tudi koča. Sicer me je čakalo še cca 5 minut vzpona na sam vrh, ampak glede na prehojeno je bila to “mala mal’ca” 
Nekateri zagnanci do doma na Mrzlici tudi prikolesarijo, saj tu poteka kolesarska pot. Mislim, da iz Zasavja. 
Končno pa sem tudi jaz po cca 4-5 urah prišel do vrha Mrzlice. Prav dober občutek je bil, ko je bilo to opravljeno. 
In lahko sem se napotil do doma, kjer sem si privoščil zasluženo nagrado:
In lahko sem se napotil do doma, kjer sem si privoščil zasluženo nagrado: 
Tisto na desni ni pivo. Ledeni čaj, 3dcl, da ne bo kdo kaj mislil. Hehe. Čeprav me je celotna tura izmučila, saj je vse skupaj bilo za cca 6-7 ur hoje, je bil to prijeten izlet, tak ko vsak po planinah.
Ostajajo seveda lepi spomini na lepo preživet dan. :-)
Discussion
No comments yet.