Ouwjeeea \m/ uspelo mi je nabaviti skoraj vso motoristično opremo, ki sem jo potreboval. In ker je nekatere, predvsem našo UršKo, matralo kaj bom kupil, tokrat samo s slikicami pokažem kaj vse se nahaja na obešalnikih. V prihodnosti bo pa itak vidla in real. (vse še prav lepo diši po usnju :) )

.

Najpomembnejši in skooooraj najdražji kos opreme je bila seveda jakna. Tu sem predvsem želel, da ugodi mojim zahtevam po uporabnosti in pa všečnosti (kdor me pozna, ve da sem v trgovinah s cujnami vedno blizu živčnega). In uspelo mi je celo najti to, kar sem iskal, ofkors čisto tazadnji artikel :mrgreen: :

.

.

Seveda poleg usnjene jakne pašejo tudi usnjene hlače. In začuda sem tudi hlače našel (a je treba oment, da so bile spet tazadnje? :mrgreen: ) :

.

.

Oboje skupaj je uibr fensi fajn in počutje v tej opravi je odlično. Sploh mi je všeč svilena podloga v hlačah :twisted:

Nato je bilo potrebno kupiti še nekaj, kar bi uporabil v primeru, da me na poti preseneti dežek. In odločil sem se (po nasvetu mojih nogavičk), da izberem dežni kombinezon v modro črni barvi. Aham, tazadnji artikel natürlich :mrgreen: :

.

.

Seveda sem probal najprej L, nato XL, potem optimistično še XXL vendar sem na koncu vzel velikost XXXL. (Pozor! Kdor me dolgo ni videl, naj se tu prosim ne ustraši.) Nisem se zredil, imam še vedno solidnih 84 kg, vendar ko imam na sebi jakno in vso ostalo kramo, je ta velikost še najbolj ustrezna. Pa še obleče se lažje, da ne govorim o dolžini hlačnic, ki so pri velikosti L segale do mojih meč in sem izgledal kot avstrijski narodnozabavni muzikant. :)

Za zaščito pa smo poskrbeli z zelo fajnimi rokavicami:

.

.

Seveda sem vzel poleg leve še desno, da ne bo dileme :) In pa ni smel manjkati še ledvični pas. Tudi ta je padel v nakupovalni voziček

.

.

Tako sem priejtno olajšal moj mošnjiček. Sedaj mi manjka samo še čelada, katero pa dobim 15.aprila. Do takrat pa bo treba še malo potrpeti in se mogoče kdaj peljati z rezervno, če bomo našli kako odvečno. ;)  O njej pa bom pisal prihodnjič, ko se bo že nahajala na moji buči.

Vso kupljeno opremo sma potem še preizkusila na krajši vožnji do Šempetra, kjer sma se srečala z Efo. Nato smo malo podražili Rajca, spili en drink in se odpeljali domov. Verjetno ni treba povedat, da sem bil zvečer čist crknjen. V mislih sem še solidarno poštrajkal in se zazibal v globok spanec.

.

.